Monthly Archives: December 2011

Živi svoje sanje

»Ne sanjam ponoči, sanjam ves dan; živim svoje sanje.«  S. Spielberg

Biti velik sanjač ne pomeni, da hodiš po svetu z glavo visoko med oblaki. Pomeni, da iščeš smisel življenja in pomeni, da se izpopolnjuješ  v smislu doseganja zastavljenih ciljev. Ljudje, ki imajo navado, da veliko sanjajo, bodo dosegli svoje cilje, ker je njihovo mišljenje naravnano na pozitivno stran. Na življenje moraš gledati s tiste perspektive, ki ti zagotavlja, da lahko izpolniš prav vse kar je mogoče. Če lahko uresničiš svoje velike sanje, zakaj jih torej ne bi uresničil? Zakaj bi se zadovoljil z majhnimi?

Tukaj je seznam razlogov, zakaj bi moral biti velik sanjač:

  1. Kadar slediš svojim sanjam si povezan s svojim notranjim jazom.

Če si želiš čutiti srečo z vsem svojim bitjem, moraš biti sanjač. Sanje te lahko izpopolnijo do te mere, da spoznaš resnični namen svojega življenja .

  1. Ker imaš izbiro.

Moraš biti sanjač, ker imaš možnost izbire. Verjetno imaš sanje, ki so težko uresničljive ali cilj, ki je težko dosegljiv. Lahko se zgodi, da boš doživel poraz in to marsikdaj zelo negativno vpliva na že sprejete odločitve. Mnogi se v tem primeru predajo in prenehajo slediti svojim sanjam. Ni ti treba postati eden izmed njih. Kljub porazu se lahko odločiš, da boš še naprej sledil svojim sanjam.

  1. Sledi tistemu za kar si poklican.

Prav poseben občutek te zajame, ko spoznaš, da si našel smisel svojega življenja.  No mogoče ga še nisi našel, saj moraš najprej postati pravi sanjač. Nekateri se radi pohvalijo, da jim je v trenutku postalo jasno, kaj je namen njihovega življenja. Ampak vedno le ni tako.  Spoznati to resnico zahteva konkreten razmislek in akcijo, saj le tako resnično spoznaš namen bivanja na tem planetu.

  1. Tvoje sanje se bodo uresničile.

Sanje naj ne ostanejo za vedno le sanje. Vse možnosti imaš, da postanejo resnične. Če sanjaš velike sanje, se bodo velike sanje uresničile.  Močna vera vase in teženje k temu, da se sanje uresničijo je zmagovalna kombinacija za uspeh.  Ne zadovolji se z majhnim, če lahko dosežeš veliko.

  1. Bodi odprt do različnih možnosti.

Kadar sanjaš o velikih stvareh, si nevede odpreš veliko vrat. Ko spoznaš, da je sanjanje v bistvu zelo razburljivo, se življenje spremeni v pravo avanturo. Uresničevanje sanj terja veliko energije in ohranja tvoje življenje v nekakšni napetosti in pričakovanju. In kdo si ne želi zanimivega življenja?

  1. Dosežeš lahko veliko in še več.

Kadar sanjaš velike sanje, lahko dosežeš velike stvari. Lahko se celo zgodi, da dosežeš veliko več, kot si nekdaj sanjal. Morda se kdaj znajdeš na križišču, ko se boš moral odločiti na primer med novo službo ali začetkom samostojne poslovne poti. Služba je vsekakor varna odločitev z zajamčenim mesečnim plačilom, podjetništvo pa so tiste tvoje velike sanje, ki si jih želiš uresničiti in ne samo zgolj recept za preživetje. Če se torej odločiš za uresničitev sanj jih lahko začneš živeti in v zameno za svoje trdo delo pridobiš veliko več kot samo denar.


Živeti sanje je prava stvar! Sanje ljudi, ki so si jih drznili uresničiti so razlog, zakaj se svet vsak dan spreminja na bolje. Sanje nekaterih, ki so si jih drznili uresničiti so razlog za naše bolj udobno življenje, saj si težko predstavljamo le eno popoldne brez elektrike, avtomobila, računalnika, zdravil. Sanje, ki jih je uresničil Mark Zuckerberg s svojo spletno stranjo Facebook so združile milijone ljudi po svetu. Velike sanje so priložnost, da resnično za vedno pustiš pečat na tem planetu.

Nastja

Ali v odnosu starši – otrok obstaja brezpogojna ljubezen?

Ena od definicij brezpogojne ljubezni je ljubezen do samega sebe. Druga definicija je ljubiti otroka kljub njegovemu vedenju, ki nam, roko na srce, ni vedno najbolj všeč. In kaj pravzaprav je brezpogojna ljubezen? Je to morda izpolnitev vsake nemogoče želje, je to popuščanje pri vzgoji ali pa morda nekaj čisto drugega?

Tole pisanje bo morda odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje. Ampak za začetek moramo najprej odgovoriti na vsaj dve ključni vprašanji; si želite, da vas ima vaš otrok rad takega kot ste in ali si želite, da odraste v samozavestno osebo?

Starševstvo, ki temelji na brezpogojni ljubezni nam lahko omogoči dosego teh ciljev. Kako? Je res treba prebrati kupe dolgočasnih knjig o psihologiji, kjer na dolgo in široko razglabljajo o delovanju možganov, vplivu raznoraznih dejavnikov na psiho posameznika in na koncu ugotovijo, da nekaj takega kot je brezpogojna ljubezen med staršem in otrokom ne obstaja.  Ljubezen da, vendar pod pogojem, da bo otrok priden. Pa vendarle ni treba da je tako.

Od svoje stare mame sem se kar največ naučila o pravi brezpogojni ljubezni. Bila je ženska s povprečno izobrazbo, vendar vedno polno zaposlena. Nikoli ni brala knjig o psihologiji, pa je kljub temu točno vedela, kako pokazati otroku, da je ljubljen, da je najpomembnejša oseba na svetu. Da ne pozabim, stara mama je imela moj trmast značaj v malem prstu. Vedela je za vse moje muhe, ki včasih niso bile le enodnevnice. Ni zahtevala, naj se spremenim! Imela me je rada tako kot sem bila. Izkazovala mi je naklonjenost, ljubezen in spoštovanje in prav zaradi tega sem se tudi sama do nje obnašala lepo, trudila sem se, da ji pokažem tudi svojo dobro stran.  Ne glede na to, kaj je delala tisti trenutek, ko sem jo poklicala k igri, se je odzvala. Prišla, z zanimanje povprašala kaj delam, razložila, da prav takrat nima časa za daljši klepet o mojih dojenčkih in odšla. Obljubila je, da se vrne in res se je. Skupaj sva dokončali igro in občutek sem imela kakor, da mi je bila hvaležna, da se je lahko igrala z mano. Počutila sem se zelo pomembno. Tudi kasneje, ko sem odrasla in sem postala polno zaposlena mama, je bila mojih obiskov vedno neznansko vesela. Vse je izpustila iz rok in mi prišla naproti. Poslušala me je ure in ure, nikdar se ni naveličala. Seveda pa je znala podati tudi konstruktivno kritiko. Menim, da je to pravi dokaz brezpogojne ljubezni.

Zaupanje, ljubezen, spoštovanje, čutenje in zanimanje so ključni elementi, ki sestavljajo definicijo brezpogojne ljubezni. In le redki posamezniki imajo to sposobnost, da se ljudje v njihovi bližini počutijo zares dobro, resnično zaželjeni. Kot je to znala moja stara mama.

Če imamo torej starši vseskozi pred očmi definicijo brezpogojne ljubezni in svojemu otroku naklonimo le kanček te brezpogojne ljubezni moje stare mame, mu bomo zagotovo dali dobro popotnico v svet odraslosti, saj se bo razvili v odgovorno odraslo osebo, ki bo znala ceniti sebe, izkoristiti vse svoje sposobnosti in ne  bo vse življenje iskala in hrepenela po potrditvi drugih.

Starševstvo opravljamo v duhu brezpogojne ljubezni, ko na to mislimo in delujemo v tej smeri;

  1. Vzemimo si čas in opazujmo svojega otroka. To je priložnost, da ga bolje spoznamo. Začnimo ceniti njegovo enkratnost, njegovo obnašanje, pa naj bo pozitivno ali negativno.
  2. Brezpogojna ljubezen, ki jo dajemo otroku je ljubezen dejanj. Je dejanje s katerim svojemu otroku pokažemo spoštovanje in zanimanje, ki je v bistvu odsev našega obnašanja, govorjenja in izkazovanju občutkov v smislu brezpogojne ljubezni.
  3. Prvi pokazatelj brezpogojne ljubezni je srečen otrok, ki se čuti pomembnega,  cenjenega in ljubljenega.
  4. Naslednji dokaz je popolna sproščenost otroka v naši družbi.
  5. Skozi brezpogojno ljubezen se otrok uči ljubiti in ceniti samega sebe.
  6. Brezpogojna ljubezen zahteva velik napor in je zelo zahtevna naloga za vsake starše. Že samo spoznanje, da izkazovanje brezpogojne ljubezni otroku pomaga tudi nam staršem, ki z razumevanjem le-te lažje razumemo in usmerjamo otroka na pravo pot, pot brezpogojne ljubezni.

    Nastja

Brezpogojna ljubezen

Vsi si jo želimo, vsi jo iščemo, a le redkokdo ve, kaj to je ali kakšen občutek je biti in (se) brezpogojno ljubiti.

Kdor pozna brezpogojno ljubezen ve, da ni strastna, divja ali minljiva. Brezpogojna ljubezen je nežna, sprejemajoča, razumevajoča, vseobsegajoča in večna. Ko jo enkrat spoznaš, jo vidiš in občutiš povsod. V listih v krošnjah dreves, v cvetlici, celo v zraku … je povsod, neomejena s časom ali prostorom- ga napolnjuje in osmišlja. Ljubezen ne obsoja nikogar in nič, saj če vse napolnjuje ljubezen, je jasno, da je vse Popolno in točno tako, kot mora biti.

Je pa res, da, če nismo odprti za ljubezen, je ne bomo opazili v valovanju morja, smehu otroka ali gesti z roko. Tudi ne pomeni, da, če smo zaprti za ljubezen, ljubezni v nas ali v okolici ni. To pomeni le, da jo moramo najti v sebi, da jo bomo lahko videli tudi povsod okrog sebe. Ne iščimo ljubezni v okolici, začnimo pri sebi. Dovolimo si brezpogojno ljubiti sebe in se sprejemati, saj bo ravno s sprejemanjem sebe prišla tudi ljubezen do sebe.

Morda imamo kakšne zamere do sebe, si želimo, da bi nekaj naredili ali da nečesa ne bi naredili. Sprejmimo, da smo v tistem trenutku naredili vse po svojih najboljših močeh. Dali vse od sebe, pa čeprav česa nismo naredili. Da smo takšno izkušnjo potrebovali, da smo zaradi nje močnejši, bolj modri … Prenehajmo se obsojati za pretekla (ne)dejanja. Ravno zaradi teh (ne)dejanj smo danes takšni, kot smo. Začnimo prepoznavati v svojih preteklih situacijah lekcije. Začnimo gledati nanje iz drugega zornega kota in naslednjič, ko objokujemo neko situacijo, se raje vprašajmo “Kaj sem se naučil-a iz tega, kaj mi je to dalo, kaj zdaj znam, kar prej morda nisem?”

Začnimo nase gledati z ljubeznijo, spoštovanjem in vso nežnostjo, ki jo premore vesolje. Smo čudovita bitja, sposobna udejanjiti vse, kar si lahko zamislimo.

Vredni smo čisto vse ljubezni v vesolju, že samo zato, ker smo.

Pasji mladič za božično darilo – slaba odločitev

Letos imejte pred očmi dejstvo, da je ideja o božičnem darilu na štirih nogah zelo slaba izbira. Če razmišljate, da bi svojega otroka razveselili s prikupnim mladičkom vas prosim, da takoj nehate. Četudi si najbolj na svetu želi psa, je izbira le-tega v božično – novoletnem času najslabši čas za novega družinskega člana, psa.

Božični mladiči že februarja povzročajo glavobole in slabo voljo, saj v tako kratkem času vseeno še ne vedo, da je kakanje in lulanje v hiši strogo prepovedano. In otroci, čeprav ga imajo neskončno radi, so že več kot naveličani brisanja lužic, treniranja in ukvarjanja z njim, saj bitje obožuje družbo. Nič več posedanja pred televizorjem, igranja računalniških iger, tudi domača naloga mora biti narejena v najkrajšem možnem času, saj mora zverinica opraviti potrebo, se naužiti svežega zraka in se zdivjati. Še preden se bo dobro začelo poletje, bo pes postal pravo breme vsej družini. In kako najti poceni varstvo za čas, ko boste na poletnem dopustu? Seveda bi rade volje vzeli psa s seboj, vendar so hoteli, kjer so kosmatincev veseli zelo redki, še celo v avtokampih se jih izogibajo. Torej?

Čeprav starši načeloma vedo, da je žival kot darilo otroku zelo tvegana poteza, se jih kljub temu veliko odloči na nakup. Res je, najlepša božična fotografija prikazuje pasjega mladička  s kapo gospoda Božička, rdečo pentljo okoli vratu, ki boječe kuka iz zlate kartonaste škatle. In tisti sladki poljubčki na nasmejanem otroškem obrazu? Nepozabno.

Privlačnost je neizogibna. Le kdo ne obožuje mehke kepice in tistih velikih oči? In komu se ne nasmeji srce ob pogledu na blažen otroški obraz, ko boža svojo novo igračko? Ampak pes ni igrača! Je živo bitje, ki živi, diha, da ne omenjam prehranjevanja, lulanja in kakanja? In obožuje pozornost, veliko pozornosti. Rad je središče sveta. In kdo ima v tem norem prazničnem času, ko je treba po nakupih, obiskati vse sorodnike, pripraviti praznično pojedino še čas, da bi se po več ur na dan ukvarjal s psom? Ste morda pomislili na stres, ki bi ga mladič doživel, ko bi na obisk prišli povabljenci, navdušeni nad pasjimi mladiči, ki jih sami nikoli niso imeli? In na poke petard in ognjemete?

Nekatere vzreditelje v današnjem času motivira le denar, zato na žalost ne razmišljajo, kaj se bo z njihovim mladičem dogajalo v prihodnje. Proizvodnja psov je obžalovanja vredno dejanje, vendar na drugi strani zelo donosen posel.

Prav, če je bil pes že dolgo časa planiran kot nov družinski član, pasma in ime izbrano, čakali pa ste samo še na pravi trenutek, da obdarujete otroka, sebe ali pa vso družino. Vsekakor vam zimski čas odsvetujem, saj je težko stati pol ure na mrazu in čakati, da se bo psiček končno odločil ali bo lulal ali pa samo ovohal vogale hiše. Zavedati se morate, da so prvi meseci treninga odločilni tako za psa kot za vas. Vsekakor je slabe navade lažje preprečiti z zgodnjo vzgojo, kot pa psa čez mesece odvaditi od teh. Socializacija psa zahteva neverjeten napor, ki se obrestuje šele čez leta, ko je pes že odrasel. Podobno kot pri otrocih. Nekateri pač vse življenje ostanejo odvisni od lastnikov kot otroci od staršev. Redko kdo se potrudi nadoknaditi pri vzgoji svojega zdaj adolescentnega božičnega pasjega mladiča. Žalostno pa je, da vse več ljudi neodgovorno zavrže psa. Žalostno za družino in tragično za psa.

Psi so lahko odlični prijatelji otrok in otroci so lahko odlični prijatelji psom. Ampak Božič ni pravi čas za sklenitev obetajočega odnosa. Nekdo mora biti odrasel in če imate otroke, ki si neizmerno želijo psa za Božič, bodite odrasli vi, starši. Počakajte s svojo odločitvijo o nakupu ali posvojitvi psa do pozne pomladi in takrat boste lahko ponudili mali pasji kepici enkraten začetek pasjega življenja, v katerem boste uživali tudi vi in vaš otrok.

Nastja

Biti mama

Rada sem mama. Večino časa. Seveda pa pride čas, ko biti mama ni lahko. Starševstvo navkljub trditvam nekaterih, da je to enostavna naloga, je v bistvu velik kompromis.
Kar me zadnje čase najbolj moti, je dejstvo, da je občutek moje izpopolnjenosti popolnoma izginil. Ni ga. Nikoli ne uspem ničesar narediti do konca.  Lažem! Vzamem besede nazaj; pa saj sem v soboto uspela dokončati še zadnja poznojesenska opravila na vrtu, sicer v tretjem poizkusu, med reševanjem manjšega spora med mojima najstnikoma, pranjem perila in resnega razmisleka, ali mi je res treba!?
In stvari, ki bi jih rada počela, stvari, ki so mi všeč, ki me veselijo … so se izgubile nekje v množici vseh ostalih opravil, ki jih počnem vsak dan. Na primer, morala sem izpustiti nekaj ur pilatesa, saj je bilo treba gospodu direktorju popoldan pomagati pri izbiri novoletnih daril za poslovne partnerje. Šivalni stroj že mesec dni čaka na kuhinjski mizi v upanju, da dokončam hčerino športno torbo. Pa tako blizu cilja sem že bila. Eno popoldne in torba bi bila končana, če … če ne bi bilo potrebno peljati naše psice k veterinarju, ker je pojedla pol vreče pasje hrane, ki je bila ravno na dosegu njenih tačk.  In pekač za mufine, ki sem ga dobila za rojstni dan in ga še nisem mogla preizkusiti.  In še bi se kaj našlo.
Ampak v bistvu ne gre samo za stvari, ki jih je treba bodisi popraviti, dokončati ali narediti. Včasih me zasrbijo prsti, želim si biti ustvarjalna. Ustvarjalnost pa navadno zahteva svoj čas v mojem kotičku. Ne vem, če vsi doživljate svoj prostorček kot nekakšno cono ugodja, kjer zamisli letijo po zraku in možgani delajo s polno paro. In potreben je samo en “mamica pomagaj” in spet sem v službi mame, ki sklepa kompromise in išče rešitve za sto in en problem. Res pravi podvig je osvojitev cone ugodja in življenja v njej vsaj nekaj ur na teden. In postavi se vprašanje ali je kaj takega sploh izvedljivo? Mogoče se vse skriva v organizaciji, v delitvi odgovornosti in sprejemanju dejstva, da ima lahko tudi mama nekaj časa zase, za svoje hobije ali pa samo posedanje v svoji coni ugodja. Dve, tri ure na teden. To bi bilo lepo božično darilo.
Nastja

So živali resnično angeli v prav posebni preobleki?

Angeli pokriti s perjem, zaviti v krzno, mehko dlako, s trdnim oklepom ali pa prekriti z luskami, se vsak dan dotaknejo življenj milijonov ljudi po vsem svetu.
Verjetno ste že slišali kakšno zgodbo o ljudeh, ki so ob svojem ljubljenčku, pa naj bo to maček, pes, ribica, hrček ali pa celo prašiček, postali ljubeči,  bolj potrpežljivi, pogumni in sočutni ravno zaradi nekakšne duhovne povezanosti s svojim domačim ljubljenčkom.

Verjamem, da angeli v živalski preobleki prenašajo angelska sporočila na nas in nam tako pomagajo, da začnemo bolj spoštovati svoje življenje in življenja drugih živih bitij. Ampak kako so lahko živali angelska bitja? Je lahko žival nebeški pomočnik, ki nam pomaga pri izpolnjevanju  poslanstvo na Zemlji? Ali ni v naravi angelov, da delijo brezpogojno ljubezen? Čudeži se dogajajo in dokaz, da je temu tako je naslednja zgodba, ki jo bom delila z vami. Ko jo boste prebrali se sami odločite ali so živali dejansko bolj uglašena z božanskim kot smo si lahko predstavljali.

Margareta je s svojo družino preživljala poletni oddih v nekem avto kampu. Bilo je vroče, deževalo ni že več tednov. Seveda jim je delal družbo tudi Lux, sedem letni bernardinec, ljubljenec cele družine. Med borovci so bili parkirani avtodomi in postavljenih je bilo tudi nekaj šotorov. Živali so bile v kampu dobrodošle, zato je tudi Lux nadvse užival.
Lux ni oboževal nočnih sprehodov, saj se je bal teme. Vendar pa je nekega večera začel neusmiljeno cviliti in se prestopati. Ponujal se je, da ga kljub temi peljejo na nočni obhod po kampu. Lux je bil po naravi zelo tih in potrpežljiv pes, tistega večera pa je spuščal nenavadne glasove in vedel se je zelo živčno.

Margareta je bila torej primorana vzeti povodec v roke in se odpraviti v noč. Ko je Lux opazil, da drži povodec je začel skakati, mahati z repom in glasno lajati. Ko je začutil, da ga je Margareta pripela na povodec, jo je povlekel s tako silo, da je skoraj padla. Nič več ji ni bilo jasno. To ni bil njen Lux. Spraševala se je, kaj se je pravzaprav zgodilo. Glasno je zavpila nekaj ukazov, vendar se Lux na njih ni odzval. Odvlekel jo je do drevesa na robu kampa in začel lajati. Ker je bila tema se je Margareta zelo prestrašila, ni videla niti deset korakov pred sabo. Iz teme je izluščila pojavo suhega dekleta, ki je tiho ponavljala:«Tako mi je žal. Res nisem hotela, da se to zgodi.« Dekletce je zanetilo ogenj iz suhih vej, tako malo za šalo, ni pa vedelo, da je v bližini plinska jeklenka, ki so jo za kuhanje uporabljali v bližnjem avtodomu. Margareta se je lotila ognjenih zubljev, Lux in deklica pa sta jo nemočno opazovala. Če bi prišla nekaj minut kasneje ognja najverjetneje ne bi uspela pogasiti in plinsko jeklenko bi raztreščilo. Ni si upala predstavljati razdejanja, ki bi sledilo eksploziji. Če tistega poznega večera Lux ne bi  vztrajal, da ga Margareta pelje na sprehod bi bilo najbrž vse drugače. Lux je rešil življenja in imetje ljudi v kampu. Bil je heroj noči.

Margareta je vedela, da se je Lux  že pred tem dogodkom izkazal s svojo močno intuicijo, vendar pa je s tem dejanjem tisto noč dokazal, da je v resnici angel, zavit v mehko krzno, na štirih tačkah, ki izpolnjuje svoje poslanstvo na Zemlji.
Ampak kako živali – angeli to vedo? Kaj čutijo? Ta vprašanja bodo verjetno ostala skrivnost in vse dokler jih ne razvozlamo, izkazujmo vsem živalim ljubezen, spoštovanje in hvaležnost saj si angeli v preobleki to zaslužijo.

Nastja

Vas dominantni partner utruja?

Ste se kdaj vprašali, kolikokrat vas partner prizadane s kakšnimi izjavami ali reakcijami? Ameriška psihologinja Patricia Evans, avtorica knjige Verbalne zlorabe v razmerjih in ena od psihologinj, ki odgovarja na vprašanja Oprah, pojasnjuje, da besede partnerja lahko naredijo veliko škode. Poleg tega, da vam zlomijo voljo, pravi avtorica, da omajejo samozavest – še več – lahko tudi zbolite. “V sporne besedne (čustvene) igre lahko naleti vsaka ženska, ne glede na družinsko ozadje ali kariero,” pravi Evansova in dodaja: “Ne pričakujte, da se bo njegov pravi obraz pokazal že ko bosta hodila na zmenke.”

Moški ima vedno prav. Besedno trpinčenje uvrščamo v kategorijo čustvenih zlorab ali kot poimenuje avtorica knjige tovrstno dejanje – verbalne zlorabe. Te niso prav nič bolj nedolžne v primerjavi z fizičnimi zlorabami. V Sloveniji, je ta izraz še nekoliko spregledan, vendar to ne pomeni, da ne obstaja. “V čustveno nasilen odnos lahko zaidejo psihologinje, odvetnice, učiteljice, gospodinje in celo kakšna direktorica varne hiše – torej vsaka ženska, ne glede na to kateri poklic opravlja,” pojasni Evansova. Torej ženske z visoko izobrazbo niso izjema tega problema. “Ko vas partner enkrat dobi v svojo past prikrite prijaznosti in šarmantnosti in če mu dovolile, da se brez razloga znese nad vami, obstaja velika verjetnost, da bo nekega dne obnašanje preklopil za vedno, vi pa še vedeli ne boste zakaj,” pojasni znana psihologinja. Žaljivke in manipuliranje se zgodijo najpogosteje, ko sta skupaj na samem.

Prijatelji in sodelavci lahko mislijo, da je vaš partner največji frajer in najbolj velikodušen, uglajen ali zabaven človek na svetu, po drugi strani, pa ko družba odide in sta prepuščena drug drugemu, postane drugačen. Ukazuje, poskuša doseči, da ima on vedno prav – vaše mnenje je popolnoma spregledano – pod vsako ceno hoče uveljaviti svojo voljo ali pa vas zmerja in ponižuje. Vaše razmišljanje je po njegovih besedah neumno in s takšnim odnosom lahko doseže to, da se pričnete samoobtoževati v smislu: “Z mano je nekaj narobe, ne z njim.” Besedno trpinčenje se tako počasi stopnjuje, vi pa se prilagajate. Takšno vedenje preraste v čustveno, psihično zlorabo – to pomeni, da ste zaradi njegovega vedenja počasi izgubili zaupanje vase in svojo samozavest, saj vaš partner pravi, da vedno vse naredite narobe. “Vaš moški postane zlodej, vendar je ravno prav sladek in prijazen, da vas obdrži na tisti nitki upanja, da se bo vajino razmerje nekoč spremenilo,” obrazloži psihologinja.

Verjemite sebi, ne njemu. Naša kultura nam nalaga, da je logično, da je partner razumski. Mar niso vsi moški? Normalno se vam zdi, da si želi kar si želite vi in zaradi tega hočete razumeti bistvo tistega, kar vam govori. “Ampak to je le kup oslarij, ki so bile oblikovane v namen, da vas zmede. Šokantna resnica je, da ta isti moški, ki vas besedno izpodbija in zatira, išče dominanco in ne intimnosti ne romantike,” pravi avtorica in v svoji knjigi ponudi nekaj rešitev za takšno razmerje.

Prvi korak je ta, da si priznate, da takšno obnašanje ni povezano z vami, vašimi besedami ali kvalitetami, ampak je to težava in napaka vašega moškega. Če se zalotite, da se branite pred partnerjevimi obtožbami in mu poskušate stvari obrazložiti, ne bo to popolnoma nič spremenilo odnosa med vama. Evansova pravi, da je najbolje, da prenehate z besedno obrambo in mu namesto tega začnite postavljati meje. Sliši se težko, vendar vse kar morate storiti, je da mu poveste: “Prosim odnehaj,” ali pa “Ne govori tega, nočem slišati teh neumnosti.” Zelo pomembno je, da se naučite poslušati same sebe. Verjemite svojim čustvom, ne njemu, in če bo to težko, si pridobite podporo kakšnega terapevta. “Zelo pomembno je, da poiščete strokovno pomoč in poudarite, da to ni le navaden partnerski konflikt ali nesporazum, ki bo izginil čez noč,” opozarja Evansova. Če po vseh incidentih s partnerjem še vedno upate, da se bo spremenil, se odgovor slavne psihologinje glasi: “Ja, človek se lahko spremeni. Ampak se bo spremenil, če se bo on hotel in ne vi. Vse kar lahko vi storite ta čas, je, da poskrbite zase in se imate radi.”

Alarmni znaki. Kako prepoznate, da vaše težave s partnerjem spadajo v kategorijo nesprejemljive “komunikacije”? Ko se zbuja nemiren in jezen nekajkrat na teden in ko ga vprašate zakaj je jezen, bo ali zanikal ali pa rekel, da ste na nek način krivi vi. Prav tako morate biti pozorni na situacije, ko ste užaljeni in se bi radi pogovorili z njim, v bistvu pa se nikoli ne moreta vsesti in iskreno predebatirati problema. Poskuša se izogniti pogovoru in vam reče nekaj kot: “Samo kregala se bi rada!” ali pa bo trdil, da ne ve kaj točno bi radi od njega. Opozoriti je potrebno še stanje, ko ste večkrat obupani, ker ga ne morete pripraviti, da bi razumel vaše namere ali pa ste jezni – pa ne zaradi konkretnih primerov, ampak zaradi odsotnosti komunikacije. Da vas je potegnil v svoj čustveni vrtinec pa kaže tudi znak, da večkrat pomislite, da je nekaj narobe z vami in se sprašujete zakaj se počutite tako na tleh.

Evansova opozarja na odnos, ko ima vaš moški ponavadi vedno popolnoma drugačna stališča, ampak njegova so zastopana odločno, v smislu: “Jaz imam prav, ti pa ne.” Za na konec pa se vprašajte še sami – kdaj ste partnerju nazadnje rekli, da naj preneha manipulirati z vami? Sedaj veste, kakšen scenarij vas lahko čaka. “Poiščite podporo,” svetuje ameriška psihologinja.

Sandra Macele

Brez pritoževanja, prosim!

Če bi vas vprašala koliko krat na dan se pritožite, je zelo verjetno, da bi dobila različne odgovore. Vendar ste lahko prepričani, da se pritožujete bolj pogosto, kot ste si pripravljeni priznati. Obstajajo ljudje, ki bodo vedno našli razlog, da se bodo pritoževali, najsi bo naglas ali v svojih mislih.

Včasih pridejo dnevi, ko se ne počutimo dobro v svoji koži. Takrat si želimo, da bi se lahko malo potožili prijatelju, ali pa se pritožujemo v mislih. Vendar pa se večina od nas ne zaveda dejstva, da ne glede na to nad čim se pritožujemo, se pritožujemo vedno nad eno in isto stvarjo. To smo mi sami! Ja, prav ste prebrali, kadar se pritožujete, se vedno pritožujete nad SAMIM SEBOJ.

Ko se pritožujemo imamo dve možnosti: lahko se pritožujemo nad nečem, kar ne moremo spremeniti, ali pa nad nečem, kar lahko spremenimo. Kadar se pritožujemo nad stvarmi, ki jih ne moremo spremeniti, se v resnici pritožujemo nad našo nezmožnostjo, da s tem živimo ali sobivamo. Za primer si poglejmo pritoževanje nad vremenom. Če se na primer pritožujemo nad mrazom, se v bistvu pritožujemo nad tem, da se nismo sposobni z mrazom soočiti. Namesto, da bi se oblekli v topla, pisana in mehka oblačila, ter se odpravili na sprehod v naravo, se raje pritožujemo in iščemo izgovore, da ne naredimo ničesar.

Kadar pa se pritožujemo nad nečem, kar bi lahko spremenili, pa tega ne naredimo, se spet pritožujemo sami nad sabo, ker se ne spravimo v akcijo, da bi spremenili tisto, česar si v svojem življenju ne želimo več. Niste zadovoljni v službi? Lahko se pritožujete in nič ne naredite, lahko pa svojo energijo, ki bi jo sicer porabili za tarnanje , usmerite v iskanje službe, ki vam bo prinesla več zadovoljstva.

Iz tega smo se naučili, da nimamo razloga za pritoževanje. Bodisi sprejmimo, česar ne moremo spremeniti, ali se poženimo v akcijo in se lotimo spremembe, ki si je želimo.

Zdaj, ko vemo, da nam tarnanje ne prinaša ničesar dobrega imamo možnost, da tarnamo naprej ali nekaj spremenimo. Vsakič, ko slišite svoje misli, kako se nad čem pritožujejo, se zavestno ustavite in se vprašajte: “Ali lahko kaj naredim glede trenutne situacije?” Če je odgovor da, potem se nehajte pritoževati in se poženite v reševanje situacije. Če je odgovor ne, potem se odločite, da boste situacijo sprejeli kot dejstvo. Kmalu boste ugotovili, da vam je v življenju zmanjkalo stvari, zaradi katerih bi se lahko pritoževali.

Marja Koren

ThetaHealing Začetni seminar Novo mesto

13.-15. januar 2012
Lokacija: Novo mesto

Čas je za spremembe. ThetaHealing je metoda, s katero je mogoče z lahkoto spreminjati življenje sebi in drugim. S pomočjo theta valovanja v možganih in s pomočjo energije, ki je ustvarila Vse, lahko hipno spreminjamo naše življenje. V treh dneh, kolikor traja začetni seminar, se bomo naučili reprogramirati našo podzavest, odstranjevati strahove, negativna čustva, vzorce, potrebe, skrbi, opravljati vpoglede v telo in še veliko več. Ko spremenimo informacije v svojem telesu, si spremenimo življenje. Zakon privlačnosti ne velja samo za naše misli, celo telo je tisto, ki privlači dogodke in ljudi v naše življenje. Naučimo se tudi poiskati te informacije in prepoznati bolezni, kot prijatelje, ki nam kažejo pot. Opravimo vzroke, spremenimo si življenje in s tem so zdravje, mir in svoboda neizbežni.

Zgodba ustanoviteljice ThetaHealinga
Povezava s Kreatorjem vsega, kar je
Vpogledi v telo
Skupinsko zdravljenje in samozdravljenje
Spreminjanje programov v podzavesti
Odpravljanje vzorcev, zamer, strahov
Odpravljanje odvisnosti od stresa, skrbi..
Kopanje prepričanj
Ustvarjanje občutkov
Prepoznavanje strahov
Sedem ravni obstoja
Duhovi, ujete duše, psihični kavlji
Delci duše
Angeli varuhi
Manifestiranje najbolj sorodne duše
Aktivacija kromosomov mladosti in vitalnosti
Delo z geni
Odstranjevanje programov za staranje
Vpogledi v prihodnost

Seminar poteka pod vodstvo ThetaHealing učitelja Harisa Omanovića, ki je opravil začetni in nadaljevalni seminar, intuitivno anatomijo in DNK 3 in je tudi učitelj začetnega in nadaljevalnega tečaja. Učiteljski tečaj je opravil pri ustanoviteljici ThetaHealinga Vianni Stibal.

Termin: 13.-15. januar
Lokacija: Novo mesto

Termin: 20.-22. januar
Lokacija: Slovenj Gradec

Termin: 27.-29. januar
Lokacija: Ljubljana

Cena: 280 €

Prijave sprejemamo na e-mail info@hisaradosti.com ali preko kontaktnega obrazca. Ob prijavi pošljite še vaše podatke (ime, priimek, naslov, elektonski naslov in mobitel številka). Prijave so pred udeležbo obvezne.

Vsak udeleženec seminarja dobi knjigo Theta Healing v angleščini in priročnik v slovenščini. Po opravljenem seminarju dobite še certifikat Vianne Stibal za Theta Healing praktika začetne stopnje. Seminar poteka v naslednjem času: v petek od 17.00 do 21.00, v soboto od 9.00 do 17.00 ter v nedeljo od 9.00 do 17.00, z brezplačnim skupinskim zdravljenjem od 17.00 do 18.00.


S spletno prijavo si zagotovite svoje mesto na seminarju že danes. V sporočilu navedite termin in lokacijo seminarja, na katerega se prijavljate

[contact-form 2 “Zacetni”]

Pospešite presnovo

Večina ljudi, bi bila rada v dobri kondiciji, ampak obstajajo dejavniki, ki igrajo ključno vlogo pri tem kako nekdo izgleda oziroma kako zelo “fit” je. Eden faktor je telovadba, spet drugi prehrana. Na žalost ni nobenega čudežnega recepta, ki vas bo v enem mesecu spremenil v supermodel Tyre Banks. Niti fitnes izdelki iz televizijskih reklam vam ne morejo pomagati, če ste bolj lene narave. Vendar to vse že veste. Čeprav morate imeti samodisciplino in načrt vadbe ter izbirati živila, obstajajo načini, da si te cilje približate in si celoten proces malo poenostavite.

Ključ do boljšega metabolizma
Ključ do bolj zdrave in vitke osebe leži v vaši presnovi. Metabolizem je biokemični proces, ki določa kako hitro se bodo zaužite kalorije pretvorile v energijo. Energijo pa porabljate, ko opravljate fizično dejavnost ter pri prebavi. Ampak energijo črpate tudi ko počivate … Obstajajo načini, da pospešite prebavo in kurite maščobe tudi ko ne počnete nič pametnega. Če ste nesrečni zaradi vaših brezupnih prizadevanj da shujšate, najverjetneje počnete stvari, ki zavirajo in upočasnujejo presnovo ter omogočate telesu, da shrani dodatne maščobe, čeprav se tega ne zavedate. Stvari, ki jih ne smete početi so:

  • Prazna hrana: odpovedati se morate gazirani pijači in sladkim razvadam. Sladice naj bodo iz organskih, zdravih in naravnih sestavin.
  • Premalo spanca: Če je vaše telo izčrpano, potem ne bo tako učinkovito pri presnovi, kot če bi bili spočiti.
  • Stres: Stres proizvaja hormon kortizol v vašem telesu, ki kopiči maščobe na vašem trebuhu. Sprostite se in “lahko noč” odvečni kilogrami.
  • Diete: Verjamite ali pa ne, stroge dijete, ki jih zapovedujete svojemu telesu, upočasnijo prebavo. Če štejete vsako kalorijo iz vsakega grama zaužite hrane in se izogibate normalnim obrokom, bo vaše telo odreagiralo ravno obratno – pripravilo so bo na stradanje (ker vaši organi ne poznajo dijete) in ponovno upočasnilo presnovo, saj s tem bo zagotovilo telesu “preživetje”. Metabolizem vas bo obvaroval pri izgubljanju kalorij, ko pa boste ponovno kaj pojedli, bo te kalorije telo shranilo kot zalogo – maščobo. Te dijete delujejo na kratki rok, vendar dolgoročno morate spremeniti prehranjevalne navade. Če ne, se lahko poslovite od zdravja.
  • Strupi v telesu: Toksini v telesu prav tako upočasnijo metabolizem, telo pa se mora več gibati, da dnevno izloči toksine. Zato je vsake toliko potrebno narediti čistilno kuro.

Boj z genetiko in staranjem

Obstajajo pa tudi dejstva, proti katerim se ne morete bojevati. S starostjo se presnova naravno upočasni, še posebaj pri ženskah, spet nekateri so žrtve genetike. Vendar še vedno obstajajo rešitve, da obdržite težo pod kontrolo in date pospešek metabolizmu, čeprav vam vaša genetska predispozicija nalaga višjo težo, kot si bi jo želeli sami.

Gibanje za hitrejšo presnovo

  1. Telovadite!

Ni važno: kolo, plavanje, sprehodi ali tek. Samo delajte na tem, da je telo v gibanju. Najboljša je seveda redna vadba – tudi če ste zelo zaposleni, pomislite, ali res nimate niti 10 minut na dan? Če pred tem niste telovadili in dvomite, da bi bili sposobni “preživeti” teh 10 minut, si preračunajte: 10 minut, šest dni v tednu znese eno uro vadbe na teden. Eno uro več vadbe kot prejšnji teden torej – motivirajte se! Delajte najprej na tem, da se navadite na rutino, ko je boste osvojili, si zastavljajte višje cilje. Zaenkrat pa samo 10 minut dnevno. Kot že rečeno: nobeno sobno kolo niti čudežne vibrajoče naprave vam ne bodo pomagale, če se morate v prvi vrsti spopasti s svojo lenobo. Preden zapravite denar za napravo, ki bo služila nabiranju prahu, se raje spravite skozi vhodna vrata in najdite kakšno gozdno pot.

  1. Delajte po intervalih.

Če telovadite po intervalih, recimo tečete 10 minut in vsako drugo minuto tečete eno minuto hitreje, bo vadba za telo napornejša in posledično učinkovitejša.

  1. Služba ni izgovor!

Če ste v službi, lahko naredite zase sledeče: vstanite in se sprehodite po pisarni. Ne izogibajte se stopnicam, če zagledate dvigalo, parkirajte pa malo dlje kot ponavadi. V primeru, da delate od doma, se poigrajte s psom, mačko … v bistvu karkoli.

Hrana, ki pospeši metabolizem

Sedaj pa najlažji del. Hrana! Ko se zjutraj zbudite je telo v stanju “stradanja”, vendar ko pojeste zajtrk, date metabolizmu pospešek, da prične z porabo kalorij prej. Zato: če prej vstanete, porabite več kalorij kot pa če dlje spite.

  • Zgodaj pričnite z zajtrkom, ki vključuje sveže sadje (razen, če imate težave z želodčno kislino!!).
  • Jejte pogosto, saj to bo pripravilo telo na celodnevno presnovo. Če skozi dan jeste več malih obrokov, boste ob vsakem naslednjem pojedli manj, ker ne boste volčje lačni. Veliki obroki se težje prebavljajo!
  • Eden trik je tudi uživanje pekoče hrane (če jo smete uživati).
  • Prigrizki naj bodo pametni – oreščki, semena … Telo bo porabilo več kalorij, ko jih bo presnavljalo.
  • Žvečite počasi in večkrat preden pogoltnete.

Seznam živil, ki bodo pospešila metabolizem:

Jabolka, česen, limone, mango, čebula, papaja, zelje, avokado, korenje, pomaranča, špinača, brokoli, paradižnik, kumarice, ananas, grenivka, oreščki, semena, listnata zelenjava in šparglji.

Sandra Macele

Nevoščljivost

 

Nevoščljivost je ena najslabših lastnosti, ki jih človeštvo premore. Čemu je kdo nevoščljiv in ali zavisten? Verjetno je bil vsakdo od nas, vsaj enkrat zavisten nekomu. Zdrava tekmovalnost je še razumljiva in ni nič narobe z njo, če zavist prehaja v škodoželjnost in sovraštvo. Tukaj je včasih že potrebna zdravniška pomoč.

Največkrat je zavist opažena pri ljudeh, ki so manj samozavestni ali so zelo negotovi. Če ima prijatelj oziroma znanec boljši avto, dobro službo, veliko prijateljev ali/in urejeno družino, je to pri nekaterih že razlog, da to osebo zasovražijo in mu ne privoščijo tega. Ko ne komu uspe, smo takoj nevoščljivi in začnemo z obrekovanjem in škodoželjnostjo. Dober primer so razna tekmovanja. Kaj imamo od tega, da nekomu ne privoščimo uspeha in sreče? Se zato kaj boljše počutimo? Kaj imamo od obrekovanja in opravljanja? Smo zato srečnejši? Zavist nas zavede in pri tem največ škodujemo sebi in svojemu psihičnemu zdravju. Pri tem se nam poruši notranji mir.

Naj bo uspeh drugih vaša motivacija za vaš uspeh. Spominjam se, da kot otrok sem bila nevoščljiva prijateljici, ki je imela vedno najlepše in moderne obleke. Vendar ko sem videla kako ta prijateljica trpi, ker so njeni starši ločeni in so ji obleke le tolažba, sem se sramovala svojih negativnih misli. Prišla sem do tega, da ni vse zlato, kar se sveti in da nas ne osrečujejo minljive stvari.

Slovenci se radi pohvalimo da je “foušija” naš nacionalen šport. Pa je res tako? Mogoče samo v naših glavah. Pri vseh narodih je prisotna nevoščljivost. Res pa da pri nekaterih manj, pri nekaterih več.

Vedno moramo gledati na vse ljudi in dogodke pozitivno in videti tudi svoj uspeh in ko doživimo neuspeh, naj bo to za nas največji uspeh, saj neuspeh je le trenutna preizkušnja, ki pa mu sledi uspeh.

Zaupajmo vase in ohranimo pozitivno razmišljanje.

Alenka Bajrami

Smer razvoja človeštva

Če se ozremo samo na človekov materialni razvoj, razvoj znanosti in tehnologije, je ta razvoj izjemno velik in hiter. Človek se je potopil globoko v morje, poletel v zrak, celo v vesolje. Lahko bi rekli, da je človek presegel samega sebe. Razložiti znamo večino naravnih pojavov, ki so jih še pred nedavnim pripisali neposrednemu delovanju nekih nadnaravnih sil. Premostili smo razdalje in osvojili prenos podatkov na daljavo. Mobilni telefon je postal že skorajda otroška igrača. Poznamo skrivnostno zgradbo atoma in si celo podrejamo energijo cepitve atomskega jedra. Toda, ali smo se ob vsem tem tudi sami kaj spremenili? Smo postali kaj boljši?

Vse skušamo doseči na kar najlažji način, po liniji najmanjšega odpora, delamo kar hočemo, le da je nam prav.

Kaj sploh človek v resnici ve o samem sebi? Kdo sploh je, človek, kaj je? Odkritje genoma zagotovo odgovori na marsikatero vprašanje in reši marsikatero težavo, vendar se pojavi še več novih vprašanj, neznank.

Toda, ali vse to kaj prispeva k odpravi otrokove žalosti, če nima nikogar, ki bi se z njim igral? So šolarji zato manj nejevoljni, da se morajo učiti, ko pa bi se raje igrali? Boste zato manj razočarani, če bo delovno mesto, ki si ga tako želite, dobil vaš tekmec? Boste zato manj trpeli, če ste nesrečno zaljubljeni? Bosta zakonca bolj srečno živela v zakonski zvezi, ob tem, da sta si tako različna v svojih željah? Ali bosta morda srečnejša, če sploh ne bosta živela v neki trdnejši zvezi, če bosta šla ob prvem konfliktu kar narazen in si poiskala novega partnerja? Ali pa bi bilo morda bolje da niti ohlapnih zvez ne bi več oblikovala temveč če bi kar menjavala spolne partnerje pač v skladu s trenutnimi spolnimi potrebami.

Na takšna in podobna vprašanja znanost ne more odgovoriti in še na marsikaj.

Čemu si na svetu, čemu sploh živiš? Kaj bo ostalo od tebe po smrti?

Petra Derenčini

Po čem se razlikujemo od živali?

 

Zakaj ljudje nimajo vesti? zakaj ljudje lažejo? Zakaj ljudje varajo? Zakaj se pretvarjamo? Zakaj ubijamo za zabavo? Mar ni brezvestnost lastnost živali? Živali naj nebi imele vesti. Kajne?

Razvili smo se iz opic. Dejstvo. Pa si poglejmo…

Od živali naj bi se razlikovali po marsičem. Na primer: ljudje naj bi imeli vest. Samo ljudje naj bi bili sposobni altruističnega vedenja. (koliko ljudi je dejansko altruistov?)

Inteligenca (vsi ljudje smo blazno pametni), samo ljudje naj bi poznali kulturo, tradicijo, od živali se ločimo tudi po tem da znamo uporabljati orodje. Kaj pa vrane? Tudi one so inteligentne. Znajo izdelati in uporabiti orodje, da bi prišle do hrane.

In tradicija? Antropološka definicija tradicije; prenašanje znanja z roda v rod. Mar ne počno tega tudi živali?

In seveda..čustva. Marsikatera žival je sposobna čutiti in izraziti čustva veliko bolj kot pa ljudje.

Opice torej. Skupni prednik človeka in opic sega v čas nekje od 5-7 milijonov let nazaj. Avstralopiteki.

Preučevanje vedenja šimpanzov nam lahko razkrije marsikaj o njih. In tudi o nas samih. Na različnih koncih sveta pri različnih življenjskih pogojih so razvili različne tehnike preživetja…različni načini lova..različni načini trenja oreškov…različni pomeni obiranja listov…torej ni genetsko. Gre za iznajdljivost preživetja in prenašanja znanja iz roda v rod. Npr. šimpanzi v Fongoliju se pred neprijaznimi vremenskimi razmerami skrijejo v votline. Prav tako Fongolijski šimpanzi (predvsem samice) jasno izdelujejo orodje za lov na galagije. Načrtno. In tehnike naučijo tudi svoje mladiče.

Šimpanzi v Kongu npr. izdelujejo celoten komplet orodja (5 orodij različnih velikosti), nato celoten komplet vzamejo s seboj in se odločijo za uporabo najprimernejšega (gre za nabiranje medu). Jasen dokaz, da se ne odzivajo hipoma, ampak da razmišljajo. Spet zgolj lastnost ljudi?

Vse to dokazuje na kognitivne sposobnosti šimpanzov. Kdo ve, kaj bi v prihodnosti iz njih naredila evolucija?

Sposobni pa so tudi altruističnega vedenja. Dokazano. Nek šimpanz-sirota povsem brez pričakovanj pomaga poškodovani materi nositi njenega mladiča.

Šimpanzi pa tudi aktivno poučujejo svoje mladiče. Izumijo orodje in znanje prenesejo na mladiče. To počnejo samice. (Samice so bolj iznajdljive kot samci, saj imajo ti prevlado). To odkritje bi lahko nakazovalo na dejstvo, da so bile pravzaprav samice avstralopitekov začetnice tehnologije (samce je namreč bolj zanimal boj).

Po čem se pravzaprav ljudje razlikujemo od živali?? Razen seveda po podlosti.

Petra Derenčini

Prihajajoče delavnice