Zakaj je čutenje narave pomembno?
Kaj je narava? Vsak bi povedal nekaj drugega.
Ali se znam resnično pogovarjati z naravo? Ali znam prisluhniti naravi? Ali znam opaziti vsako podrobnost narave? Marsikdo se o tem nikoli ne sprašuje. Naravo dojema iz neke distance. Ker živali, rastline, potoki, gore, kamni.. ne znajo glasno govorit (tako, da bi jih slišali s fizičnimi ušesi), se marsikomu zdi, da se z njo ni mogoče sporazumevati. Pa je temu res tako? Ker smo se nekoč v preteklosti odločili, naučili, da so edina bitja, s katerimi se bomo pogovarjali, ljudje, smo omejili svoj krog prijateljev. S tem smo omejili tudi širino svojih čutnih zaznav.
Ali prisluhnem, kako pihlja vetrič? Ali občutim mraz vode, ko božam gladino potoka? Ali moj nos prepozna vonj gozdne zemlje? A moj vid opazi podrobnosti najmanjšega kamenčka? A občutim domačnost in radost, ko stopim v gozd? Vse to so vidiki narave, ki jih lahko opazujem ali pa ne. Svobodna volja – vsekakor. Ampak že od nekdaj me povsod učijo, da smo vsi del narava, da je vse povezano, da smo vsi eno. Le zakaj sem se tako oddaljil od dela narave, ki je del mene? Mi vsi smo narava in narava je v nas. Zakaj ne poskusim? Zakaj ji ne sledim?
Bolj kot postajam pozoren do narave okrog mene, bolj postajam pozoren do narave v meni.
Vsakdo želi srečo v življenju. Vsak se kdaj sprašuje, zakaj je tukaj na Zemlji. A zakaj še vedno ne prisluhnem naravi, ki me edina lahko popelje na najbolj pravo pot? Zakaj se še vedno posmehujem nekomu, ki se pogovarja z drevesi ali pa jih objema ter meditira v gozdu?
Zato, ker enostavno ne slišim, ne vidim, ne čutim – zato ker se moj ego upira, ker ga je strah, da spozna resnico, resnico življenja.
Ko resnično poslušam in slišim naravo, slišim sebe. Ko resnično vidim, občudujem, opazujem naravo, opazim vse to pri sebi. Ko resnično vonjam naravo v vseh njenih čarih, vonjam sebe. Ko resnično tipam in občutim rastline, živali, vsak predmet, občutim svoje telo in sebe v polnosti.
Če bi vsi zmoglii slišat, videt, čutit in komunicirat z naravo – bi vsi začeli prepoznavat, zakaj smo tukaj in tako bi ustvarili raj na Zemlji. Če spoznavam naravo okrog mene, spoznam kakšna je narava v meni. Vsi smo povezani – bolj kot se nam zdi. In vsi mi imamo v sebi neskončen vir modrosti.
Hvala, ker to bereš in hvala, ker deliš.
Tadeja Rataj
