Spoznavanje sebe

Kaj je Tai Chi in kaj je Qi Gong?

Kaj je Tai Chi in kaj je Qi Gong?

Qi Gong je kitajska beseda, ki se izgovarja (Či Gon), sestavljena iz besede Qi  (energija) in besede Gong, ki pomeni aktivnost, delo, ki poizkuša kultivirati. Qi Gong je umetnost in znanost o kultiviranju energije. Njegov izvor lahko sledimo v starodavno Kitajsko več kot 5.000 let nazaj v čas šamanizma.

Qi Gong v sebi združuje dihalne tehnike, počasno gibanje ali pa negibnost, koncentracijo, vizualizacijo in meditacijo, s čimer  ponovno vzpostavimo pretok energije po energetskih poteh (meridianih). Obstaja več tisoč različnih vaj in na tisoče različnih Qi Gong sistemov, med katerimi so nekateri bolj učinkoviti in drugi manj, vsi pa sledijo istim principom.

TaiChi v prevodu lahko pomeni več stvari, lahko pomeni “veliki tram”, ki podpira streho hiše. V prispodobi to pomeni povezovanje zemlje in neba. Če prevedemo TaiChi z bolj filozofskim pojmom pomeni “vzvišen konec” ali “najvišji zakon”. TaiChi je videti kot Kung Fu v počasnem posnetku in za nekoga, ki še ni spoznal TaiChi-ja, izgleda kot še ena od oblik borilnih veščin. Vendar je to grobo podcenjevanje, kaj TaiChi pravzaprav je.

tajciTaiChi ponuja enostavno, vendar vseeno zelo sofisticirano obliko sistema biofeedback in klasičnega pogojevanja. Počasni gibi TaiChi-ja omogočajo okvir za globoko opazovanje telesa od znotraj. To počasno in tiho opazovanje omogoča praktikantu, da se zave, kje v telesu se nahaja stres in nato s pomočjo vdiha in vizualizacijskih tehnik izdihne ta stres iz tkiva telesa. TaiChi rotira telo z imitiranjem 95% vseh gibov, ki jih človek lahko naredi v vsakdanjem življenju. Nobena druga vadba ne pride niti blizu temu, plavanje rotira telo samo do  65% možnih gibov.  Dihanje v TaiChi-ju je globoko in enakomerno, več kot 70% vseh strupov izločimo preko izdiha, zato je dihanje esencialni del vadbe.

TaiChi je meditacija v gibanju.

Tečaj TaiChi in QiGong-a  je namenjen vsem, ki želijo v tem  hitrem tempu sveta  ujeti košček brezčasnosti, miru, sprostitve in tistim, ki bi radi izboljšali svojo mentalno in telesno zdravje in v svoje življenje prinesli več stabilnosti in ravnovesja. Za obisk vadbe ne potrebujete nobenega predznanja, le primerno obutev, ohlapna oblačila in nekaj svojega časa.

Marko Preston

V četrtek, 16. januarja je predstavitvena vadba Tai Chija in Či gonga v Hiši radosti. Obvezne predhodne rezervacije.

Čarobni božični čas

Čarobni božični čas

Veliko ljudi ne verjame v zobno miško, gozdnega škrata ali angele. So tudi taki, ki ne verjamejo v stvari, ki so dokazljive in oprijemljive. Ena izmed skrivnosti, v katere veliko ljudi dvomi, je dobri mož, ki hodi naokrog v mrzlih decembrskih nočeh. To je gospod Božiček.

Nekateri odrasli verjamemo v podobo Božička, ki nas je razveseljeval kot otroke, težave pa imamo z moderno izvedbo, ki ga lahko dandanes srečamo v vsakem trgovskem centru. Kam se je skril skromni mož z nalezljivim nasmehom in skuštrano belo brado? Tisti, ki za seboj ne vlači na tone plastičnih igrač in sladkarij ampak razveseljuje le z iskricami v očeh in prijazno besedo?

Dobri nameni, skromna dejanja, pomoč ljudem v stiski. Ne, to pa res ne more biti Božič!
Ta praznik, to doživetje, pa je postalo eno samo neskončno nakupovanje, stres in basanje s hrano.

Pravi Božiček živi v meni. Ne potrebujem dolge bele brade, rdeče oprave in velikega trebuha, da bi se počutila radostno. Potrebujem le trenutek zase, trenutek, da prikličem vse tiste čudovite spomine iz otroštva. Večkrat se opomnim, da bi morala celo leto vaditi »božičkov optimizem, veselje in velikodušnost« in ne čakati na sneg, mraz in prazničen december.
Vsi smo štorasti, ko se zapletamo z besedami, ki jih izrekamo v tem prazničnem času. Res je, lažje je kupiti darilo, ga zaviti v lep bleščeč papir, privezati veliko pentljo in plačati nekaj evrov. Veliko enostavneje kot pa nekomu seči v dlan, ga objeti, poljubiti, poslušati, razumeti ali le pocrkljati.

Veselje, ko pokloniš prijazno, toplo besedo, nasmeh in podariš kakšno malenkost, je skrivnost Božiča. To je skrivnost tistega pravega Božiča.
Poskusimo pozabiti na dolge nakupovalne sezname, zapravljanje še nezasluženega denarja, organizacijo ekstravagantnih večerij in ogromnih škatel z darili, saj sta toplina, ljubezen in podarjen čas najlepše božično darilo, ki ga lahko nekomu podarimo.

Kaj torej podariti v tem božičnem času?

  • Sovražniku…odpuščanje.
  •  Nasprotniku…strpnost.ll
  •  Prijatelju…srce.
  •  Stranki…prijazno postrežbo.
  •  Vsem… velikodušnost.
  • Otrokom in najstnikom…dober zgled.
  • Sebi…spoštovanje.

 

Nastja

Resnica resnic

Resnica resnic

Resnica:
Ne moreš biti zavržen. Ne moreš biti zapuščen. Ali prizadet. Zaničevan. Ne morejo te vreči stran. Pahniti pod avtobus. Vreči volkovom. Ti in tvoje čudovito srce se ne moreta zlomiti. Ali kakorkoli poškodovati.
Nikdar nisi sam. Nič te ne omejuje. Nič te ne ločuje od vsega kar je. Ne moreš se izgubiti. Ali najti. In pogubiti. Skreniti s prave poti. Ne moreš zgrešiti namena. Ali biti nor.
Ne moreš biti manj kot si. Ali več kot si. Nisi ničvreden, nevreden česarkoli. Ne moreš biti nepomemben. Ali spregledan.

Resnica:
Nič od napisanega ne moreš biti. Počuti se svobodnega. Lahko si misliš da si. A ne moreš biti eden izmed njih. Ker to preprosto si! In si bil. In vedno boš. Ne glede na pravljice, ki si jih pripoveduješ.
Tvoje misli in tvoja čustva. Vse se zdi resnično. Kot sveta resnica. Ta zgodba in viharno morje čustev predstavljata mogočno kombinacijo, ki te vabi, da postaneš glavni igralec v pripovedki, ki si jo kar naprej ponavljaš. Ampak ti nisi ta štorija. Ali katerakoli druga.

Resnica:
Sranje se dogaja. Vsem nam. Okrog nas. Zaradi nas. Pogosto. In vedno z namenom. Vsi delamo nekakšne zaključke o nas samih, ki temeljijo na puhlih predpostavkah. So zgolj in samo domneve. Niti majhen približek temu kar v resnici smo.
Zgodbice so zanimive in načičkane. Skušajo prikazati človeško izkušnjo. So izmišljeni koščki nekega osebnega scenarija. In zakaj ne bi to postalo nekaj absolutno mogočnega? Kaj ko bi napisali zgodbo z veliko humorja, domišljije in žgečkljivih trenutkov? Tako, ki bo bliže tistemu, kar smo globoko v svojem bistvu.

Resnica:
Ti si Ljubezen. Utelešeno bistvo. Plavaš v njem. V morju Ljubezni. Z vsemi ljubimci. Lahko si ti. Pokaži se. Deli Ljubezen z vsemi okrog sebe. Pleši in se zabavaj. Vedno. Lahko pa tudi sediš in le opazuješ dogajanje okrog sebe. Pa še vedno boš …Ljubezen. Popoln v vsakem pogledu. V vsaki še tako čudni situaciji. Točno to si ti. To je resnica.

Nastja

6 pozabljenih resnic o času

6 pozabljenih resnic o času

Eden izmed največjih pokazateljev osebnega uspeha je način, kako nekdo razpolaga s svojim časom. Si predstavljaš kako bi bilo, če bi bil komitent banke, ki bi ti vsako jutro na bančni račun nakazala 86.400 €? Bilo bi več kot fantastično! In kaj bi naredil? Bi se potrudil in vsak dan porabil vse do zadnjega evra, če bi vedel, da se niti cent ne bo prenesel v naslednji dan?
Naj te spomnim…taka banka obstaja. Sicer ne izplačuje evrov ampak sekunde. Ja, govorim o časovni banki. Pa se zavedaš, da vsako jutro na svoj življenjski račun dobiš 86.400 sekund? Kako močno se trudiš, da jih porabiš za ljudi, ki jih imaš rad in stvari, ki jih z veseljem opravljaš? Koliko jih gre v nič vsako noč, ko se števec obrne?
Ne moreš jih privarčevati za naslednji dan, ne moreš jih posoditi, ne moreš jih investirati. Lahko jih le porabiš. Porabiš vse do zadnje sekunde, ki ti je bila ta dan podarjena!

1. Nihče ne more upravljati s časom. Vendar pa lahko vsak po svoje izkoristi svoj čas.

2. Čas je dragocen. Dejstvo je, da osemdeset odstotkov časa porabimo za take stvari oziroma se ukvarjamo s tistimi ljudmi, ki na koncu predstavljajo le dva odstotka tistega, kar resnično radi počnemo.index11

3. Čas je neviden. Ne moremo ga shraniti za slabe čase.

4. Čas je izmerljiv. Vsak od nas ima na razpolago enako število sekund. Ti, jaz, papež.

5. Čas je nenadomestljiv. Nič na svetu ne more nadomestiti izgubljene sekunde, minute ali ure.

6. Čas je prioriteta. Na razpolago imamo dovolj časa, da lahko uresničimo vsako idejo, vendar samo, če postavimo svoj čas na sam vrh prioritetne lestvice.

Naše življenje je sestavljeno iz časa. Naši dnevi se merijo v urah. In naše plačilo so te ure. Naše znanje in naša modrost se meri v letih. In pride čas, ko nam časa zmanjka in šele takrat se začnemo spraševati ali so bile vse tiste sekunde, minute, ure, dnevi, meseci, leta in desetletja porabljeni na najboljši možen način. Zakaj za vraga čakamo?

Nastja

Ali si sploh upaš sanjati?

Ali si sploh upaš sanjati?

Cona udobja. Besedna zveza ob katero se spotakne marsikdo, ko jo zasliši.

Preteklost je za nami, prihodnost nas čaka. Če se v tem trenutku vprašamo kaj si želimo v svoji prihodnosti, marsikdo ne pozna odgovora. Ponavadi znamo povedati česa nočemo. In to je vse. V večini pa vendar znamo povedati kaj nam je, in ni všeč v naši sedanjosti. Prav tako znamo povedati kaj nam je bilo všeč v preteklosti in česa nismo marali. Kje je pa vendar naša prihodnost, kakšna bo?

Že od malega hodimo v šolo in se učimo vsa mogoča znanja, nihče pa nas ne nauči tega, kako zaupati sebi. Kako verjeti vase. Če smo samozavestni in imamo jasno sliko o tem kaj si želimo, nas kaj hitro označijo za arogantneža.

“V življenju bodi priden, ponižen, žrtvuj se, sprejmi kar ti je usojeno in garaj. Sanjarjenje je vendar izguba časa!” Poznano?

Če hočemo v življenju početi in doseči stvari ki si jih želimo, moramo imeti najprej sanje. In kar lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš. Ko imamo sanje, si določimo rok do kdaj bomo želeno dosegli, nato postavimo strategijo, kako in na kakšen način. Korak za korakom smo z delom in vztrajnostjo vsak trenutek bližje svojemu cilju. Vse je odvisno od tebe, vse je odvisno od tega v kaj verjameš. 

Pa si poglejmo nekaj preprostih konceptov con, ki jih je moramo razumeti in upoštevati, da gremo lažje naprej, k novim zmagam naproti.

  • Cona udobja – to so vse znane in poznane okoliščine in situacije, katere obvladamo in nam ne predstavljajo nikakršnega iziva več. Sem spadajo naše rutine, odnos do stvari, znano okolje in ljudje, navadeindex, spretnosti, znanje, vedenje. V coni udobja se počutimo varno, udobno in čutimo da imamo vse pod nadzorom.
  • Okoli cone udobja je cona učenja – potovanja v nove dežele, šolanja in izobraževanja, učenje jezikov, novih navad, branje knjig, spoznavanje novih ljudi in kultur, sestanki z novimi strankami,…to je cona opazovanja, prizkušanja, primerjanja, učenja in zadovoljstva.

So ljudje, ki čutijo strast in navdušenje v spoznavanju in učenju novih stvari in so ljudje, ki se novemu že od daleč izogibajo in jih je novih znanj in spoznanj preprosto strah. In temu se izognejo tako, da se posedejo na kavč v svojo cono udobja. Umik iz nje jim predstavlja nevarnost.

  • Okoli cone učenja je cona panike oziroma cona “nepoznanega, neizkušenega”. Te cone ne izkusijo tisti “zapečkarji”, ki se zadržujejo doma v coni udobja celo življenje, ker se bojijo sveta in si govorijo: “Joj, kaj če se mi kaj zgodi, tam in tam je nevarno, svet je poln grozot in nevarnosti, nisem sposoben, to ni zame, zato bom raje doma, je varneje.” Za vse “pogumneže” in željne novega je to seveda čarobna cona, območje, kjer se dogajajo čudovite stvari. Cona panike je cona velikih izivov.

Kako iz svoje cone udobja v novo cono, kjer je sreča, zadovoljstvo, veselje?

  • Verjemi vase! Si zvezda svojega življenja.
  • Odločaj sam o svojem življenju, sicer bodo drugi.
  • Kreiraj svoje lastno življenje vsak trenutek.
  • Korak za korakom.
  • Ozavesti svoje strahove in prevzemi nadzor nad njimi. Sprejmi jih in se spoprijatelji z njimi. Strah je od zunaj votel, od znotraj ga pa nič ni. Strahove si delamo sami. Kjer ni strahov, ni ovir. Svojo realnost si ves čas določaj sam.

In to ti bo dalo novo vizijo.

Lažje boš izbral in določil svoje cilje, če se bom ustavil, pogledal vase in se vprašal kaj si resnično želiš, kdo si, kaj te motivira in žene naprej in zakaj. Dobil boš odgovore. Vprašaj se kaj bi počel, če bi imel na tekočem računu neomejena sredstva.

Pravo življenje se začne, ko izstopimo iz lastne cone udobja. Pri kreiranju novega življenja bodi s seboj prijazen in potrpežljiv. Ali se res še vedno želiš skrivati “tam”?

Deluj! In tvoje sanje se bodo uresničile prej kot si trenutno sploh lahko predstavljaš!

Ana

Več o coni udobja, učenja in panike v nazornem, sedem minutnem posnetku.

Čao, Sonček!

Čao, Sonček!

Ko ozavestimo in dojamemo to, da je v vsakem trenutku našega življenja prav za vse poskrbljeno, da smo vedno in povsod varni in smo točno tam kjer moramo biti, da se v vsakem trenutku našega življenja dogaja najboljše možno za nas, glede na vse, dobimo moč in voljo, ki premika gore.

Literally!

Zlajnani stavki o tem, kako je zunanji svet odsev našega notranjega, kako stvari same po sebi samo so in jih mi vrednotimo po svoje, v čemer smo genialci, to da si ustvarjamo svojo lastno realnost niso več samo iluzije sanjačev, filozofov in kvazi in nekvazi “duhovnežev”, ker je pač vse iluzija. Tudi to. Tako Jaz kot Ti.

Živimo v najboljšem možnem času, ki nam ponuja neomejene možnosti za karkoli. Lahko dosežemo vse, lahko smo vse. Spusti, dopusti. Tudi na Zemlji je to mogoče. Spremembe so edina stalnica v našem življenju in prav zdaj se dogajajo neverjetno hitro.

Človek, stopi iz sveta svojih lastnih omejitev in začaranega kroga, poberi in vzemi vse svoje delčke nazaj iz vseh svetov, krajev, kjer si jih pustil in pozabil na njih, vzemi jih nazaj iz dlani vseh ljudi, komur si jih raztalal in končno zaživi svojo celoto, svoj bit, svoje življenje, svoje vesolje, iz sebe, saj to pač smo, vsak svoje vesolje zase, posebni in unikatni. Spoznaj, da si vse delaš sam. Poišči in začuti svojo svobodo povsod.

Delaj na sebi iz sebe in samo zase, udejani svoje sanje, svoje zamisli. Strahove in vse izkušnje za katere meniš da so (bile) neljube sprejmi in spreglej v njih dragoceno popotnico za naprej, ne skrivaj se več, za koga?, in končno živi svojo polnost in veličino.

Life is not about finding yourself. Creating is much more fun, creating is creative and it is never ending story. Vse nam je že uspelo, na vseh nivojih. Gremo samo še na izlet skozi izkušnje, to smo si izbrali z razlogom.

Kaj se mi lahko zgodi če uporabim vse svoje možnosti, zmožnosti?

Ko imaš sebe, ti pač nihče ne more ničesar več vzeti. Raz(m)čuti.

Ana

Metulj, mavrica in sanje

Metulj, mavrica in sanje

Divjala je nevihta, zvoki prelepe uspavanke so se spreminjali v tuljenje vetra in bobnenje groma. In svetleč soj kresničk je počasi pojemal, ko so dežne kaplje neusmiljeno bičale njeno srce. Utapljala se je v groznih bolečinah, oklepala se je spominov in ihtela v temno noč.

Zagledala je roj pisanih metuljev. Prekrili so njeno krhko, nedolžno telo in iz krvavečega srca odnesli strah, ki jo je tiščal k tlom. Ponesli so jo k sanjam, tja, kjer vsak dan marljivo pletejo mavrico in samo izbranci smejo obiskati ta čudovit kraj. Iztegnila je svojo nežno roko, da bi utrgala košček mavrice, ukradla svoj košček sanj. A vsa ta božanska lepota ji je spolzela 825b4e9a923b85d246c5752d58e4ff2cskozi prste. “Ne dotikaj se”, so ji šepetali metulji. “Mavrica je kot eden izmed nas. Kot metulj. Če se je dotakneš izgine. Če metulja primeš za krila umre. Ne dotikaj se, samo pojdi. Pojdi za metuljem. Pojdi za mavrico. Pojdi za sanjami.”

Zjutraj je na blazini opazila metuljevo krilo. Lesketajoče barve so se nežno objemale s sončnimi žarki. Zazdelo se ji je, da v svoji dlani vidi vse tiste čudovite mavrične barve in spomnila se je besed. Če je hotela še pred nekaj trenutki zadržati mavrico v svoji dlani, je sedaj le še bolj razprla svoje dolge prste in mavrica se je lahkotno razlila čez njeno nežno roko. V očeh so se ji zalesketale solze, milijoni svetlečih kresničk so napolnili njeno srce. Blažena melodija je napolnila njeno dušo in neskončna ljubezen je prežela njeno ranjeno srce.

Iz daljave je zaslišala prijazne besede: “Ne boj se. Strah je ostal na drugi strani, izgubljen v temačnem breznu žalosti in brezupja. Ne more ti slediti v naše kraljestvo, kraljestvo metuljev. Tu si varna. Dan in noč.”

Soba se je spremenila v ogromen metuljev zapredek, spleten iz dolgih niti najrazličnejših barv. Notranjost je bila mehka kot cvet bombaža, opojno dišeča in neskončno udobna. Igrala je prijetna glasba. Počutila se je varno. Bila je brez skrbi. Predala se je in uživala v trenutku.

yayz_butterflies_by_asseveraveta-d3e4ez0A že naslednji hip se je zavedla, da ne more ostati, čeprav ji je bilo zelo všeč. Mora naprej. Proti mavrici. Teči za metuljem. Slediti svojim sanjam.

Nastja

Zaobljuba sreči

Zaobljuba sreči

Obljubljam, da bom živela to življenje strastno in z namenom,
Da bom živela za človeške vrednote; poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir in radost,
Da bom hitro in vse odpustila in brezpogojno ljubila,
Da bom živela pogumno in se z veseljem učila,
Da bom delala ustvarjalno in pošteno ter verjela v čudeže,
Da bom rastla v duhu in se imela rada.

Obljubljam, da bo v mojih mislih le hvaležnost in prijaznost,
Da bom vztrajna in izzive premagovala z dostojanstveno eleganco,
Da bom živela za ta trenutek, se učila iz preteklih lekcij in skrbno načrtovala prihodnost,
Da bom širila svoja obzorja, utrdila svoj značaj in poglobila razmišljanje o različnih področjih,
Da bom v drugih in v sebi videla le najboljše stvari,
Da se bom smejala, igrala, blagoslavljala in služila najboljšemu namenu.

Obljubljam, da bom poiskala lepoto v mračnih dneh življenja,
Da bom sprejela dejstvo, da ima najlepša vrtnica najbolj ostre trne,71621_610891015598997_1219952787_n
Da bom ljubila navdih, enkratnost in plemenitost,
Da ne bom življenja jemala kot nekaj samoumevnega,
Da bom do sebe manj stroga in bolj prizanesljiva,
Da bom za seboj pustila boljši svet kot sem ga našla ob rojstvu,
Da bom ostala zvesta tisti božanski, svetli iskrici, ki jo nosim v srcu in mi daje moč,
Da bom potrpežljivo stopala po poti življenja, vse do želenega cilja.

Zatorej obljubljam, da bom živela življenje sreče, ki se bo neprestano množila in globokega zadovoljstva, ki bo rezultat priložnosti, vztrajnosti, preizkušenj, navad, misli in tveganih izzivov. Obljubljam, da se bom prav vsak dan trudila biti mogočna ljubezen, zanimivo učenje in nenehna rast. Vsak dan počasi, korak za korakom. Obljubljam.

Nastja

Včasih

Včasih

Včasih pomeni biti jaz, biti zaslepljena od naslade in užitka, ujeta v mrežo sreče in pogreta z ljubeznijo.

Včasih pomeni biti jaz, biti polna spoštovanja in tišine in opita od lepote, ki je neskončna.

Včasih pomeni biti jaz, imeti oči polne solz hvaležnosti, saj se zavedam, da imam vse kar potrebujem. Hvaležna za vse, kar mi 1186735_502676549821695_1213724022_nje bilo dano in hvaležna za vse, kar me še čaka.

Včasih pomeni biti jaz prekleto zapleteno stvar, saj moram pogruntati način, kako biti idealen jaz, v tem resničnem, včasih umazanem svetu.

Včasih je biti jaz precej boleče, ko vidim toliko ljubezni, toliko gorja in bolečine, ko pustim stvarem, da vstopijo in izstopijo iz mojega srca.

Včasih pomeni biti jaz, spustiti stvari in osebe, na katere sem navezana, da gredo po svoje in  se včasih navezati na osebe in stvari, za katere bi raje videla, da gredo svojo pot.

Včasih pomeni biti jaz težko breme na mojih ramenih in sprašujem se ali je vredno moje ljubezni, mojih občutkov, mojega znanja.

Vendar pa je vedno…

Najbolje biti jaz. Ne glede na vse. Bolečina pride, ko se skušam skriti, ko si na vse pretege želim potrditve drugih, ko pustim, bright_future_by_kara_a-d6f88xtda me drugi spreminjajo v sebi všečno verzijo.

Moj jaz je obsojen biti sijoče veselje, čudovit in perfekten jaz.

In učim se…

Učim se živeti v tem telesu in ga sprejeti za svojega.

Učim se biti eno samo veselje, kljub vsem zadanim bolečinam.

Učim se narediti prostor vsem blagoslovom, ko se otrpla od strahu ne morem premakniti.

Učim se prositi za pomoč in jo sprejeti, ko mi je ponujena.

Učim se odločiti. Pogosto so prave odločitve tiste, ki pridejo same od sebe in ne tiste, za katere potrebujem toliko energije, da bi lahko zavrtela Zemljo. Včasih so najenostavnejše odločitve, prave odločitve.

Učim se, da padamo vsi in vsi se poberemo. Vsi potrebujemo ljubezen in spoštovanje in vse kar potrebujemo imamo pred nosom.

 

                                                                                                                                                              Nastja

 

Ranjeno srce

Ranjeno srce

Moram ga preboleti. Zaradi njega sem izjokala vse solze, prebedela nešteto noči in pojedla preveč čokoladnega sladoleda. Moram naprej. Življenje bo postalo pekel, če se ne izvijem iz njegovega primeža. Nisem si želela teh občutkov in nisem hotela biti edina igralka v tej ljubezenski zgodbi. Včasih sem si želela, da bi se skupaj postarala. Pa čeprav bi to pomenilo, da je za vedno vklenil moje srce.

Kako naj pozdravim svoje ranjeno srce?

  1. Sprejmi ljubezen

Zakon vesolja pravi, da se nobena ljubezen, ki sem jo sprejela od kogarkoli, ne izgubi, pa čeprav  partnersko razmerje dobi drugačno obliko. Tisto ljubezen bo nadomestila druga, vendar jo moram sprejeti.

  1. Ne bo se več ponovilo

Ali pa se bo. Tega ne vem. Pretirano razmišljanje, strah in neodločenost, nič od tega mi ne bo pomagalo. Tem občutkom moram dati le čas. Predelati enega za drugim. Strah in negotovost pred prihodnostjo me pri tem samo ovirata.

  1. Pusti

Opustiti moram sanje o tistem kar bi lahko bilo. O upih in načrtih, ki sem jih risala v svojem srcu. Takega razpleta nisem pričakovala, pa vendar se je zgodilo.

  1. Kaj ne pomeni pusti, naj gre

To vsekakor ne pomeni, da moram vse skupaj pozabiti, da ne smem porabiti nekaj časa za analize. Moram pa paziti, da analiziranje ne postane pekoča bolečina v moje srcu in samopomilovanje.

  1. Učna ura

Vem, da je v vsakem razmerju veliko učnih ur, tudi takšne, ki jih na urniku še nisem imela. Naučiti se moram živeti na način, ki bo moj in meni ljub. Kot potovanje v tuje kraje, kjer je druga kultura, eksotične jedi in škrlatni sončni zahodi.

  1. Privošči si

Ko se nad mojo glavo zgrnejo temni oblaki, moram najti svetlobo. Pa naj bo to sprehod po dežju, čokoladna torta, razvajanje v toplicah ali neskončno dolg čvek po telefonu.

  1. Migaj

Če sedim na mestu, moja energija ne kroži, pač pa ždi pod mojo ritjo in se segreva do vrelišča. Moram migati, pospraviti navlako v stanovanju, omesti pajčevine in povabiti svoje ranjeno srce in zamegljene možgane na lahkoten tek.

  1. Bodi nežen

shutterstock_102667127Po operaciji na odprtem srcu pacienti dolgo okrevajo. Zato si bom vzela toliko časa kot ga potrebujem.

  1. Verjemi

Vedno in takoj je težko verjeti. Vendar sem prepričana, da bom pozdravila svoje ranjeno srce. Verjamem, da je v mojem majhnem srcu še veliko ljubezni.

 

                                                                                                                                                           Nastja

Ko mi življenje ponudi limone …

Ko mi življenje ponudi limone …

Kdaj si imel nazadnje slab dan, grenko izkušnjo? Kdaj ti je že deževen dan  zagrenil življenje? Ja, življenje je lahko grenko in kislo. Lahko je sladko, slano, ostro in začinjeno. Če verjamemo ali ne, nam življenje ponuja neskončno paleto začimb in okusov, s katerimi si lahko začinimo življenje.

Moje življenje je kislo in grenko. Pa ne samo takrat, ko se me loti prehlad in jem limone in grenivke za zajtrk, kosilo in večerjo. Kislina mi kaj kmalu začne razžirati jezik in usta.

Kaj na naredim?

Pripravim si sladko limonado z dodatkom medu, ki spodbudi moj imunski sistem, očisti jetra in deluje proti bakterijam. Ali palemonade1 se pocrkljam z osvežilno limonino torto!

In ta ista kislina mi razžira tudi življenje.

Kaj naj naredim?

Nekaj podobnega lahko uporabim za zdravilo tudi v kislo grenkih dnevih, ki mi jih ponuja življenje. Prave sestavine, zmešane v pravem razmerju, postanejo priložnost za hitro polnjenje notranje moči, čiščenje in preobrazbo.

Kako si pripraviti odlično limonado iz kislih trenutkov?

Stisni sok toliko limon kot meniš, da je trenutek, ki ga prav zdaj doživljaš, kisel. Dobro se zavedaj čustev, ki jih nosiš v srcu. Občuti jih. Vdihni jih in jim izreči dobrodošlico.

Dodaj vodo. Naj čustva svobodno zaplavajo. Naj se premaknejo in izbruhnejo na površino. Govori, pleši, kriči, piši, igraj, poj ali slikaj.

Dodaj med. V dani situaciji poišči pozitivne stvari. Poglej resnici globoko v oči in se zavedaj te izkušnje. S pozitivnostjo se bo spremenil tudi pogled na težavo in to bo spremenilo tudi okus, verjemi.

Popij. Dovoli si prebaviti neprijetno izkušnjo in pojdi naprej.

4.0.1Naslednjič, ko ti življenje pošlje kisle limone, bodi hvaležen in jih uporabi kot čiščenje duha in uživaj v popolnem očiščenju, ki ga ponujajo.

V življenju vsak dan srečamo kakšno “limono”; kisli obrazi, zagrenjeni pogledi in skisane avre. Dobra stvar pa je, da ti ni treba biti “limona”, če tega ne želiš. Še boljša stvar pa je, da lahko vsem tistim “limonam”, ki se drgnejo ob tebe naravnost poveš, naj si kupijo tekilo in sol in naj tebe pustijo pri miru.

                                                                                                                                                                   Nastja

 

O ženski, ki sanja

O ženski, ki sanja

Ure in ure iskanja odgovorov o življenju so me pripeljale sem, za pisalno mizo opremljeno z računalnikom, tipkovnico in miško. Na njej se nahaja še knjiga, skozi katero se prebijam v upanju, da v sledečih mesecih uspešno opravim naslednji in predzadnji izpit na univerzitetnem študiju računalništva in informatike, ki ga že nekaj let obiskujem. Izredno se že veselim pisanja diplome! Malo manj pa prebiranju dolgoveznih člankov in iskanju informacij, ki bi mi pokazale najboljšo možno pot do zaključka mojega “perspektivnega” študija. In kakor se ta dogodek približuje, tako se mi porajajo ideje, kako nadaljevati to brezčasno potovanje skozi obstoj individuuma in kolektivnega vesolja.

S pomočjo ne ravno prve klase zvočnikov in vseobsežnega interneta me pomirja in razveseljuje glasba bivše Juge. Uh! In breathe_by_sibayakravno se je začela vrtet ena mojih najljubših – “Ne daj se Ines” interpretirana od Rade Šerbedjije, a čudovito opesnjena in skladana s strani Arsena Dedića. Ob zvokih violine, nežni spremljavi, ki se priliči taki pesmi, mi je padlo v uho “…meni je ipak najdraži početak..” Tukaj sem zdaj jaz, kot že ničkolikokrat prej – na začetku.

Vedno so mi bili všeč začetki, saj so naznanjali nekaj novega, neizkušenega, včasih tudi drznega. Nov prijatelj, nov učitelj, novo okolje, nov izziv, nov občutek in ne nazadnje novo Zavedanje! Vsi ti začetki so prepleteni v neskončno igro življenja in vedno znova naznanjajo nova vprašanja o našem namenu v sklopu le-tega. Vsak korak nas vodi bližje, pravijo. A jaz želim biti tam že zdaj! Predolgo sem čakala in upala, da se mi odkrije skrita misija, na katero sem se podala, a verjamem, da je praktično že tu. Le še malo, takoj iza ovinka… zopet nov začetek. Namenila sem se, da bo ta daleč najbolj pomembnen korak k mojemu resničnemu namenu. Ne vem točno, kateri bi to bil, a ga kljub vsemu slutim tik preden zaspim ali se zbujam, le da ga nikoli še nisem ujela v vsej njegovi lepoti.

Občutek imam, kakor da se mi po dolgih sanjah odpirajo oči in imam pogled še zamegljen, nedefiniran. Vidim poteze predmeta, za katerega ne vem točno, kam bi ga dala, kaj točno je, še najmanj pa od kod izvira. Ampak je tu. Rada bi se ga dotaknila, pa ga ne dosežem. Dlje je kot sem ocenila s svojim zamegljenim pogledom. Zakoni fizične ravni bivanja mi tako 43b0ccb3a172bcce923342a19589b56c d5jivdvonemogočajo stik s tem mojim svetim gralom. Kaj, ko bi poskusila drugače? Na način, katerega fizična raven ne definira. Ali ga lahko prepoznam zgolj s čutenjem, ki izvira iz same sredice mojega bivanja in hkrati presega meje mojega telesa? V bistvu se ne zdi kot slaba ideja. Umirim se, začutim svoje telo in z njim bolečine, ki jih nosim. Hitro izginejo, če jim vdihnem ljubezen. Vstopam globoko v svojo bit z zahtevo, da mi je dan natančen odgovor. Tu se lahko dotaknem svoje sredice. Tu je skrito vse kar obstaja. Pokaži mi!

V tem se začnem spominjati sanj. Vem, da se tam skrivajo pravilni odgovori na goreča vprašanja moje duše. Sanje mojega življenja…

Ne daj se Ines!

Hejdi Martinšek

 

Pismo

Pismo

Draga moja,

oglaša se ti tvoj stari prijatelj, Strah. Pišem ti v imenu mojih dragih bratov gospoda Panike, gospoda Tesnobe, gospoda Živčnega in sester gospe Bojazni in gospe Skrbi.

Pišemo ti, ker te imamo neskončno radi. Popolnoma te podpiramo v vsem česar se lotiš, podpiramo te v tvojih sanjah in sreči. Vemo, da se sliši neverjetno, vendar prosimo, da nas poslušaš, saj ti bo to za vselej spremenilo življenje!

Ukazali so ti, da me moraš premagati. Da se moraš meni, gospodu Strahu, izogibati. Zdi se mi, da so ti rekli, da sem celo tvoj 970045_660593793968013_701716526_nsovražnik. To seveda ni res.

Resnica je…strah…to sem jaz, predstavljam tvojega zaveznika in enkratno moč, ki jo imaš. Kaže, da ti je družba vcepila v to tvojo pamet, da sem jaz tisti, ki predstavlja oviro na poti do tvojih sanj. Pravzaprav je resnica ravno nasprotno. V tistih trenutkih, ko nisi sposobna pokazati niti trohice razumevanja za dano situacijo, ko se ne moreš nikakor premakniti naprej proti sanjam, takrat me namesto dobrodošlice podiš stran. Povem ti, da bi me prav takrat morala sprejeti, me vdihniti, začutiti in objeti in slišati sporočilo, ki ti ga prinašam.

S svojo ignoranco, ko se delaš, da sem neviden, ko se mi upiraš in me zatiraš, takrat najbolj škoduješ sebi, saj si ne dopustiš veselja v tistem trenutku in božanskega občutka, da si živa. Hecno, kaj? Poslušaj, postaniva spet prijatelja?! Ker ti resnično želim, da zaživiš na polno!

Obnoviva najprej, kdo sem v resnici. Sem prvinski odgovor na tvoj občutek, takrat ko izveš, da je nekdo, ki ga imaš rad, v nevarnosti. Poganjajo me hormoni in nevroni v tvojih možganih, ki ti omogočajo hiter odziv, če se počutiš ogroženo. Sem tista moč, ki te ohranja pri življenju v nevarnih situacijah. Vidiš, kako pomemben sem? Kdo ti je rekel, da sem tvoj sovražnik? Problem ne tiči v meni ampak v tvojem dojemanju nevarnosti, varnosti in grožnje.

shutterstock_102667127Tam kjer živiš ni živali, ki bi ti stregle po življenju ali morilcev, ki bi se sprehajali po ulici, čeprav je v medijih vsak dan kaj na to temo. Pa vendar se lahko zaneseš na svojega super prijatelja, gospoda z imenom Instinkt, ki ti bo prišepnil,ko boš ogrožena oziroma kadar bo vse v redu. In svetujem ti, da ne verjameš vsega kar pišejo po časopisih in govorijo na televiziji. Skrbno izbiraj svoje misli!

Kadar verjameš, da predstavlja plezanje v skalah zate grožnjo, takrat me boš občutila kot tisti zdravi strah. To je včasih zoprno in se ti opravičujem zaradi razbijanja srca in vseh ostalih tegob. Vendar sem programiran tako, da se odzovem na tvoja prepričanja. Kar pomeni, da si ti moj gospodar in jaz sem tvoj ponižni sluga.

Ne krivi mene, če me izkoriščaš v druge namene. Delam samo tisto, kar mi ukažejo. In kot kaže, je kar nekaj stvari, katerih te je strah; spremembe, neznano, delanje napak in tvoja vsevednost. Vse tisto kar v resnici potrebuješ za doseganje ciljev in sanj. Res hecno, kako se ljudje bojite teh stvari. Ko sem v službi živali, me resnično uporabijo le takrat, ko se borijo za življenje.

Predlagam, da se nad mojim pismom zamisliš in ga prebereš znova in znova, vse dokler ne boš resnično razumela, kaj sem ti želel sporočiti. Verjamem, da se boš čez nekaj časa zbudila v resnico, da sem jaz, Strah, le tvoj ponižni služabnik. Veselje, ljubezen, božanskost in svoboda bodo takrat postali tvoji nesmrtni prijatelji.

Tvoj zvesti prijatelj,

Strah

                                                                                                                                                                   Nastja

(Ne)filozofska razlaga življenja

(Ne)filozofska razlaga življenja

Prvi dan je Bog ustvaril psa in rekel: “Ves dan lepo pridno sedi pred vrati in zalajaj na vsakogar, ki pride mimo. Delo ni težko. Podarim ti dvajset let življenja.”

Pes pa mu odgovori: “Da bi lajal dvajset let? Kaj pa če se dogovoriva, da vzamem deset let in hvaležno odklonim ostalih deset?”

Bog se je strinjal.

Drugi dan je Bog ustvaril opico. “Zabavaj ljudi, naredi kakšno vragolijo in jih nasmej. Podarim ti dvajset let življenja”, ji je ___foster____by_rare_pearl-d5ne5b1rekel.

“Da bi dvajset let zganjala norčije? Nastopati vsak dan, naslednjih dvajset let? To je preprosto preveč. Vrnem ti deset let kot ti jih je vrnil pes, velja?”, mu je odgovorila opica.

In Bog se je strinjal.

Tretji dan je Bog ustvaril kravo. Rekel ji je: “Kmetu boš pomagala delati na njivi. Vsak dan boš trpela pod žgočim soncem. Mleko, ki ga boš dala kmetu, mu bo pomagalo nahraniti družino. Ker boš tako pridna in ustrežljiva, ti podarim šestdeset let življenja.”

Krava ga je pogledala in mu rekla: “Šestdeset let naj živim in delam vsak dan, od zore do mraka? Nemogoče. Kaj praviš na to, da vzamem dvajset let in ti ostalih štirideset vrnem, kot sta to storila pes in opica?”

Bog se je ponovno strinjal in vzel nazaj leta, ki mu jih je vrnila krava.

Četrti dan je Bog ustvaril človeka. Dejal mu je: “Jej, spi, igraj se, poroči se in uživaj življenje! Podarim ti dvajset let življenja.”

Človek je zgroženo odgovoril: “Samo dvajset let dobim? Bi se lahko zmenila, da dobim še tistih štirideset let, ki ti jih je vrnila krava, tistih deset, ki jih je vrnil pes in deset opičjih? Če seštejem bi jih bilo skupaj osemdeset. Kako se ti zdi?”

“V redu, človek. Kakor hočeš, sam si prosil.”

In temu človeku, ki se je z Bogom pogodil za osemdeset let življenja, se moramo zahvaliti, da prvih dvajset let spimo, jemo, se otrok soncnicaigramo in uživamo. Naslednjih štirideset let garamo in se trudimo, da preskrbimo svojo družino. Naslednjih deset let zganjamo norčije in zabavamo svoje vnuke. In zadnjih deset let sedimo pred hišo in lajamo na vsakogar, ki pride mimo.

Moj nasvet za vse generacije: Zajemimo življenje z veliko žlico in se ne oziraj na leta. Zakaj ne bi  uživali prav vsak dan, vsak mesec in vsako leto, ki nam je podarjeno?

Nastja

 

Vedno pri roki. Vedno v srcu.

Vedno pri roki. Vedno v srcu.

Ko me vprašajo po najljubši knjigi oziroma po tisti, ki je name naredila močan vtis, najprej pomislim na knjigo Paula Coelha, Alkimist. Knjigo bi moral prebrati prav vsak, zato si jo zapiši na vrh seznama za to poletje. Glavni junak na popotovanju skozi puščavo sreča alkimista, ki…

Ne, več ne bom izdala, saj potem zgodba ne bo zanimiva!
S teboj pa bi želela deliti štirideset Coelhovih rekov, ki te bodo navdahnili, da boš poslušal svoje srce in sledil svojim sanjam…

  1. Bodi pogumen. Tvegaj.
  2. Vsak prezrt blagoslov se spremeni v prekletstvo.
  3. Da ljubiš ne potrebuješ nobenega razloga.
  4. Ljubezen te lahko popelje v nebesa ali v pekel. In verjemi, vedno te nekam pelje.
  5. Ne predaj se strahu. Če se predaš, ne boš nikdar mogel govoriti s svojim srcem.
  6. Vse kar vidiš je le vidna plat realnosti.
  7. Vedno upoštevaj vsako znamenje.Power_by_P_N_E
  8. Modreci so modri le zato, ker ljubijo. Norci so nori zato, ker mislijo, da razumejo ljubezen.
  9. Življenje privlači življenje.
  10. KO SI RESNIČNO ŽELIŠ NEKE STVARI TI VESOLJE POMAGA, DA SE TISTA ŽELJA URESNIČI.
  11. Moraš se znati ustaviti in biti dovolj ponižen, da boš razumel, da tudi skrivnosti obstajajo.
  12. Lahko oslepiš, če je vsak tvoj dan enak prejšnjemu. Vsak dan je drugačen, vsak dan ti prinese nov čudež.
  13. Ne utopiš se, ker padeš v reko. Utopiš se, ker ne dvigneš glave nad gladino vode.
  14. Čudež življenja boš popolnoma razumel takrat, ko boš pustil, da se zgodi tisto nepričakovano.
  15. Dve strateški napaki, ki jih lahko storiš sta, da se odzoveš preveč resno in pustiš, da priložnost zleti mimo. In če se želiš temu izogniti deluj kot vojak, ki vsako situacijo znova in znova premisli in se ne opira na mnenja drugih, formule ali recepte.
  16. Če se posvetiš sedanjosti, jo lahko izboljšaš.
  17. Če sem resničen v tvojih sanjah vedi, da se bom nekega dne vrnil.
  18. Obstaja tista ljubezniva roka, ki obudi ljubezen in ustvari dušo dvojčico prav za vsakega človeka na svetu.
  19. Jezik, ki ga razume vsako srce, je jezik ljubezni.
  20. JEJ, KO JE ČAS ZA TO. IN POJDI NAPREJ, KO JE ČAS, DA GREŠ.
  21. Življenje bo zabava, veličastno doživetje, saj je življenje trenutek, v katerem prav sedaj živiš.
  22. Če se lahko vedno osredotočiš na sedanjost, boš srečen človek.
  23. Čakanje je boleče. Pozabljanje je boleče. Najhujše trpljenje pa je tisto, ko ne veš kaj bi rad naredil.
  24. Ti si tisti, ki hraniš dušo tega sveta.
  25. Ne pozabi, tam kjer je tvoje srce, tam boš našel svoj zaklad.
  26. Samo ena je stvar, ki ti lahko prepreči, da uresničiš svoje sanje. Ta stvar je strah pred neuspehom.578526_148843365281087_1492871775_n
  27. Večina ljudi dojema svet kot grozljiv prostor. In ker ga tako dojemajo, to tudi dejansko je.
  28. Povej svojemu srcu, da je strah pred trpljenjem večji kot pa trpljenje samo.
  29. Naključja ne obstajajo.
  30. NIKOMUR SE NI TREBA BATI NEZNANEGA, ČE JE LE ZMOŽEN URESNIČITI TISTO, KAR POTREBUJE IN KAR SI ŽELI.
  31. Nič ne more nadomestiti izkušnje.
  32. Ko sprejmeš odločitev je, kot bi se prepusti močnemu toku reke, da te odnese v neznano.
  33. Obstaja nevidna moč, ki stremi k temu, da postaneš legenda in ti na kruh namaže uspeh.
  34. SANJE SO JEZIK, KI GA GOVORI BOG.
  35. Svet v katerem živiš bo boljši ali slabši. Odvisno je od tebe ali boš boljši ali slabši.
  36. Samo ena pot vodi do znanja. To je pot dejanj.
  37. Vsako iskanje se začne z začetniško srečo.
  38. In vsako iskanje se konča z neskončnimi preizkušnjami zmagovalca.
  39. Vse kar moraš vedeti, se boš naučil na svojem popotovanju.
  40. VSAK OD NAS JE GLAVNI IGRALEC NA SVETOVNEM ODRU. VSAK OD NAS PRISPEVA DELČEK K ZGODOVINI TEGA SVETA.

Nastja

Ne trudi se biti dober … bodi boljši

Ne trudi se biti dober … bodi boljši

Ko si dober ne delaš napak. Ko si dober, se ne učiš več, ker si pač dober. Ne bom se spreminjala, ker sem dobra takšna kot sem. Čemu bi hotela biti drugačna? Zmeraj sem si želela biti dobra in sedaj mi je to končno uspelo. Dosegla sem svoj cilj.

Dobra sem in to dokazujem vsak dan; v službi, pri domačih opravilih, v fitnesu, skratka povsod. Vso svojo energijo porabim za dokazovanje, prepričevanje same sebe in drugih, da sem res dobra. Ničesar več ne morem spremeniti, zato moram dan za dnem dokazovati kako dobra sem. Dokazovanje je kot vzdrževanje dobre kondicije. To je to!

the_sun_by_sebreg-d5e1vbwZadnje dni pa mi zmanjkuje energije, volje po nenehnem dokazovanju. To me ubija. Mori. Iz najmanjših celic mojega bitja srka voljo do življenja. Počutim se prazno, nemočno, obupano.

Je bil moj cilj biti dobra dosežen in res ne morem postati boljša? Je cepetanje in smiljenje same sebi vse kar lahko naredim? Sem zmožna narediti korak naprej?

Ne bom tekmovala z nikomer, ne s tabo in ne z dobrim med najboljšimi. Odločim se biti boljša kot moj stari jaz. Ne bom se dokazovala. Ne bom prepričevala ljudi okrog sebe, da sem dobra. Postala bom boljša. Energijo bom usmerila v premagovanje ovir, ki sem se jih prej izogibala. Prebrala bom knjige, ki so se mi prej zdele otročje in bedaste. Lotila se bom stvari, ki jih nisem še nikdar poskusila. Korak za korakom. Veselila se bom majhnih uspehov. Ponosno bom sprejela vsak poraz. Poiskala bom rešitev za vsak izziv. Stala si bom ob strani. Verjela bom, da zmorem!

Dober, boljši, najboljši. Nikoli si ne privošči počitka, dokler dober ni boljši in boljši najboljši! (n.n.)

Nastja

Poslovilno pismo

Poslovilno pismo

Dragi jaz,

pišem ti, ker sem spoznala, da je najin odnos prešel v fazo, ko zame ni več sprejemljiv. Ja, točno tako kot sem napisala. Ne želim biti več s tabo in pika! Poberi svoje stvari in pojdi! Preden pa greš, bi ti želela povedati, zakaj te mečem ven, ven iz mojega življenja…

letter tumblrDovolj imam izgovorov! Ne prenesem jih več. Omejuješ moje možnosti in moje napake spreminjaš v neuspehe, za katerimi se moram skrivati. Zahtevaš, da se pretvarjam in lažem. Zatrl si moje sposobnosti, da se učim iz izzivov, ki mi jih ponuja življenje. Ne pustiš, da rastem in se razvijam. Zato te moram zapustiti. Začutila sem, da moram sprejeti vso odgovornost za svoje življenje. Če se boš upiral, te bom brcnila skozi vrata!

Dovolj imam zamer in kritiziranja! Ne morem ti več dovoliti, da preteklost postavljaš pred sedanjost in se neprestano cmeriš zaradi stvari, ki niso pomembne. Ne prenesem več dejstva, da se nenehno pritožuješ. Tega nočem v svojem življenju! Poberi se!

Dovolj imam nepoštenosti! Sita sem laži in polresnic, obtožb in neodgovornosti. Ne zmorem več in ne mislim se truditi! Teptaš mojo samozavest, ponos in voljo. Podcenjuješ moje sposobnosti. Seješ seme dvoma v moja razmerja z drugimi ljudmi. Dvomiš vame, dvomiš v vse. Nočem te več v svoji bližini. Pojdi in se ne vračaj in ne zanima me, kam greš. Adijo!

Dovolj mi je pretvarjanj in strahu! Vedno si želel, da se skrivam sama pred sabo in režiram vse mogoče grozljive scenarije, ob gledanju katerih pa ti neskončno uživaš. Vsak dan znova mi na ramena nalagaš težak tovor in tega preprosto nočem več prenašati. Ne hodi za mano. Ne govori mi stvari, ki so stvar preteklosti. Ne potiskaj me v kot, ne zahtevaj, da sem tiho. In če želiš na vsak način ostati, vedi, da te bom ignorirala. Zate bo bolje, če čim prej odideš!

Dovolj mi je zgodbic, ki mi jih pripoveduješ! Ne prenesem več tvojega priliznjenega šepetanja, ko mi govoriš, da je letter-writingoseba v ogledalu predebela, preneumna, pregrda in nesposobna, preveč lena in prepočasna, da bi vsaj eno stvar naredila prav. Te zgodbice mi nikdar niso bile všeč, a si me uspel prepričati s svojim hinavsko nežnim glasom. Konec je! Sprijazni se z dejstvom, da me tvoje zgodbice ne zanimajo več! Izgini!

Konec je. Svobodna sem. Končno! Dragi Jaz, mečem te iz svojega življenja, ker zate tu ni več prostora. Namesto tebe bo v moje življenje prišlo nekaj čudovitega. Enkratnega. Povabila sem mir. Povabila sem srečo. Na široko jima odpiram vrata svoje duše. Prosim vstopita! Dobrodošla!

Nastja

Prazen kozarec kislih kumaric

Prazen kozarec kislih kumaric

Kumarice vlagamo jeseni in zadeva je zelo preprosta ….Ampak odločila sem se, da z vami, ki prebirate moje zgodbe, ne bom delila recepta za vlaganje kumaric, pač pa bom delila tole, kar je nedolgo nazaj priromalo v moj elektronski nabiralnik…

Profesor je stal pred svojimi študenti. Predaval je filozofijo. Ko je začel z uro, je namesto besed pred sebe postavil velik prazen kozarec, v katerem so bile nekdaj najbrž prav okusne, domače kisle kumarice. Odvil je pokrov in ga napolnil z žogicami za golf. Potem je vprašal študente: “Kaj se vam zdi, je ta kozarec že poln?” Vsi so se strinjali, da je kozarec poln.

Profesor je nato vzel škatlo kamenčkov in jih vsul v kozarec in ga rahlo pretresel. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med belimi žogicami. Spet je vprašal študente ali je kozarec poln.”Ja, seveda,” so se strinjali študenti. Potem je profesor vzel v roke škatlo drobnega peska. Ko ga je počasi stresal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente: “Kaj se vam zdi je kozarec poln?” Še enkrat so enoglasno odgovorili: “Kozarec je popolnoma poln.”

Pa je profesor izpod katedra vzel do roba polno skodelico kave in jo počasi zlil v kozarec. Kava je prepojila droben pesek. coffee-cup-4Študenti so se zasmejali. Sedaj je profesor rekel študentom: “Ta kozarec predstavlja vaše življenje. Žogice za golf so tiste pomembne stvari v vašem življenju; družina, otroci, zdravje, vera in vse tisto kar vas veseli in izpopolnjuje. Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas prav tako pomembne: služba,hiša oziroma stanovanje,avto. Pesek pa predstavlja vse tiste male stvari, ki ostanejo.

Če napolnite kozarec s peskom ni prostora za kamenčke in žogice za golf. Podobno se dogaja v življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za nepomembne opravke, nikoli ne boste imeli prostora in časa za pomembne stvari. Svetujem vam, da skrbite za stvari, ki vam pomenijo zadovoljstvo in srečo,” je zaključil govor profesor.

Dodal je še: “Igrajte se s svojimi otroci. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Uživajte kot da imate spet 18 let. In bodite prepričani, da vam bo še vedno ostalo dovolj časa za pospravljanje. Zato vam še enkrat svetujem, da najprej poskrbite za žogice. Te stvari so za vas resnično pomembne. Razmislite. Dajte prednost tistemu, kar vam pomeni največ. Vse ostalo je pesek.”

friends-having-coffeeŠtudentka iz prve vrste je dvignila roko in vprašala: “Kaj pa predstavlja kava?”  Profesor se je zasmejal.”Všeč mi je, da ste mi zastavili to vprašanje! Kavo sem zlil v kozarec zato, da vam dokažem naslednje …ne glede na to, kako polno je vaše življenje, vedno vam ostane še toliko časa, da spijete kavo s prijateljem!” Študenti so zaploskali profesorju in z nasmehom zapustili predavalnico.

Ko se vam zdi, da je dan prekratek, se spomnite na to zgodbo. Poiščite miren kotiček in spijte kavo. Če pa se boste srečali še s prijateljem ali znancem, bo pa kava še toliko boljša.

Nastja

Kaj se mora zgoditi?

Kaj se mora zgoditi?

Sprašujem se, kaj se mora zgoditi, da se bom začela zavedati veličastnosti bivanja, ki mi je bilo dano z rojstvom. Popolnost v kaosu? Povezanost z vsem kar obstaja?

Kaj me stane, če z ramen odvržem tovor, zgodbice, ki si jih že toliko časa pripovedujem in me tiščijo k tlom? Zvedeti resnico? Živeti resnico, da sem enkratna in ljubljena?
Kaj se mora zgoditi, da pokažem svetu, kdo sem? Da si dovolim biti opažena in videna kot popolno bitje, točno tako bitje, kot mi je bilo namenjeno biti?

Kaj še torej čakam? Zakaj se kar naprej oziram okrog sebe in iščem odgovore? Zakaj pričakujem navodila za naslednji korak MOJSTERSEBEod ljudi okrog sebe?
Ko zaprem oči in se popolnoma umirim, se zavem, da so vsi odgovori tukaj, v utripu mojega srca. V globinah, kjer moja duša vibrira v zvokih ugodja, ki odzvanjajo čudovito melodijo življenja.
To so moja vprašanja. In moji odgovorti. Tvoja vprašanja in tvoji odgovori so tvoja stvar. Sijejo iz tebe in te razsvetljujejo. Si opazil?

Vendar pa ljudje večinoma samo čakamo. Čakamo na znak. Čakamo na krizo, ki nas bo prestavila v drugo okolje, v drugo avanturo. Čakamo in čakamo. In ko se znajdemo na pol poti, ne najdemo več smisla nadaljevati. Usedemo se in še malo počakamo. Naprej ne gremo, nazaj tudi ne. Odločiti se pa prav tako ne moremo. Čez čas nas čakanje omrtviči in počasi nas posrka vase. Le redki se uspejo izviti iz primeža, le redki stopijo iz čakalne vrste in se odločijo drugače. To so uspešni, čudoviti in enkratni ljudje. Prebirajo zgodbe o sebi, o svojem namenu in poslanstvu. Redki so, a zmorejo prenesti to čudovito energijo med nas ostale, ki še kar čakamo in mencamo in ne vemo kaj točno si želimo. Učijo nas, da poiščemo trenutek, samo en trenutek in se poglobimo vase in se vprašamo, kaj čakamo.

Odgovora morda ne bomo dobili izrečenega v besedah. Odgovor morda ne bo prišel v navdihujoči pesmi. Morda bo le rahel sunek. Nežno čustvo. Dotik. Če mu bomo sledili, kot bi sledili duhovnemu vodji, nas bo pripeljal tja, kamor smo namenjeni. V naše bistvo.

Nastja

Starost je le izgovor

Starost je le izgovor

“Vsem je všeč ideja o dolgem življenju, vendar nihče nima rad ideje o staranju.” Nekaj podobnega je zapisal ameriški pisatelj Andy Rooney.

In še kako je res!
Če si se znašel v slepi ulici in se pritožuješ, da nikamor ne moreš, ker si prestar …Povem ti, to je samo izgovor!

Si morda pričakoval, da se boš komu zasmilil? Da bo nekdo prišel naproti z rešitvijo in zmnožil x, y in z in dobil rezultat, ki ti Men-growing-older-001bo všeč?

Starost je le izgovor, maska za katero se skriva strah. Posebno pri nas ženskah, ki se bojimo, da ne bomo uspele pravočasno in zadovoljujoče opraviti vsega, kar nam nalagajo družbene norme. Po vrh vsega se pa ubadamo še s staranjem telesa in ostalimi hormonsko pogojenimi tegobami.

Na vsakem koraku srečujemo mlade, postavne ljudi in hočeš nočeš se naš ego začne pritoževati, v nas prebudi spomine na našo mladost, naše napake in stvari, ki smo jih takrat zanemarili ali postavili na stranski tir.

Vendar pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da se staramo in da ne bomo nikdar več mladi. In vsi živimo skupaj; ti pri osemnajstih, ona v zgodnjih tridesetih, jaz v tistih med štirideset in petdeset in on v poznih šestdesetih. Pa se večina med nami počuti tako stare. So pa tudi tisti, ki pri devetindevetdesetih ali še malo čez, ustvarijo svoj profil na priljubljeni spletni strani in vsak dan klepetajo z ljudmi vseh starosti, različnih izobrazb, ver in prepričanj. Se tudi oni počutijo stare?

granny-on-facebook-e1308593145399Namesto, da se skrivamo za izgovorom, da smo stari, se raje soočimo s svojimi pravimi strahovi. Ko bomo razčistili te stvari, pa se lotimo raziskovanja novih področij; pomagajmo drugim z znanjem, ki ga že imamo. Za učenje ali branje ni nikoli prepozno. Potujmo. Najdimo pogum in vprašajmo mlade tiste stvari, ki so navadno starejšim zamolčane. Lahko se nam bodo posmehovali -pa kaj!

Protistrup strahu, za katerim se skriva staranje, je steklenička koncentrata radovednosti, sreče in neustrašnosti. To je tisto, kar določa stopnjo modrosti in lepote vsakega posameznika in ne svečke na torti, ki nam povedo, pred koliko leti smo se rodili.

Nastja

3 življenjske resnice (tretji del)

3 življenjske resnice (tretji del)

3. Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

“Ah, ko bi le mogla zaplesati, udariti z nogo ob tla, se zavrteti,” je sanjarila in z očmi spremljala mali figurici, ki sta plesali v ritmu melodije, ki je prihajala iz glasbene skrinjice. To je bil eden izmed zakladov, ki jih je našla v ladijskih razbitinah. V domišljiji se je že videla, kako pleše v zvonastem krilu in lahnih čeveljcih. Fabij je razneženo pogledoval svojo prijateljico. Rad je imel Arielo in njene nore zamisli.” (odlomek iz knjige W. Disney, 2004, založba Egmont)

Čeprav nisem mnenja, da je treba za vsako ceno narediti prav vse, tudi spremeniti svoj videz, pa pri Arieli, mali morski deklici, občudujem njeno popolno predanost in odločenost, da dobi to kar hoče; podobo človeka in življenje na kopnem. Ves čas sanja o tem. Zbira stvari, ki jih najde na prepovedanem človeškem ozemlju, navkljub ukazom svojega očeta. Pripravljena je žrtvovati vse, samo da bi postala človek.

Cilj ima vedno pred sabo, ne zmeni se za prepreke, ukaze in želje. Želi si spremembe in naredila bo vse, da ji to tudi uspe. Ni je952cb30b0e2e5f4e38a402ed3ef542b1-d474gii strah poraza.

Veliko nas je, ki se bojimo neuspeha, zavrnitve, obsojanja in neznanega. In vse to nas ustavlja na poti do tistega, česar si želimo. Ariela nas uči; če si nečesa zares močno želiš pojdi in se ne ustavljaj pred nobeno oviro, tvegaj vse, bori se za svoje sanje in nikoli ne odnehaj. Obkroži se z ljudmi, ki imajo podobne cilje. Vsak korak, ki ga narediš naprej, ne glede na področje tvojega življenja, je korak bližje k izpolnitvi tvojih sanj. Boš to pomlad posejal seme, ki bo jeseni že rodilo tvoje sanje?

Mark Twain je napisal: “Ne sanjaj svojega življenja, ampak živi svoje sanje.”

Nastja

3 življenjske resnice (drugi del)

3 življenjske resnice (drugi del)

2. Pepelka ali kako iz vsake situacije izvleči najbolje

… takrat se je oglasil zvonček, ki je klical Pepelko. Deklica je stopila v mačehino spalnico. Vdova je jedla zajtrk, medtem ko je ležala v postelji. “Si končno le prišla, lenoba!”, je zabevskala mačeha. “Čas je, da poprimeš za pošteno delo. Najprej iztepi veliko preprogo v veži. Potem pomij vsa okna v prvem nadstropju …Hm …Aha! Še tla poribaj. In ne pozabi na pranje in likanje.” (odlomek iz knjige Disney-jeva klasika 6, založbe Egmont, )

Ne glede na to, kako nemogoča je situacija v kateri se vsak dan znajde Pepelka, se vedno odzove pozitivno. In priznajmo, da jecinder njeno življenje bedno. Če bi jaz imela zmešano mačeho, ki bi me vsak dan silila v najrazličnejša umazana in poniževalna dela, če bi morala spati v najbolj odmaknjeni sobi v graščini in bi se vsi obnašali do mene kot da nisem človek, bi zelo težko vsak dan znova ostala nasmejana, prijazna in pozitivna.

Vendar pa Pepelka to zmore. Čeprav je že pogovor z mačeho in polsestrama zoprn in neprijeten, zmore Pepelka ostati dobre volje, prepevati radostne pesmi, nasmejana in spoštljiva do vseh bitij, tudi do ljudi, ki jo zaničujejo.

Ostati ali biti pozitiven v takih neprijetnih situacijah ni lahko. Pepelka pa nam pokaže, da čustva prihajajo iz nas, iz dna našega bitja. Da smo mi njihov gospodar.

Pepelka nima ničesar. Starša sta ji umrla. Grdo in nespoštljivo ravnajo z njo. Nima prijateljev, razen nekaj živali. Pa vendarle je lahko še vedno vesela in polna upanja sanja o lepši prihodnosti.

Vsi se lahko iz njenega navdihujočega vedenja marsikaj naučimo. Pepelka ne pusti, da bi negativnost drugih ljudi vplivala nacinderella-cinderella-31490156-600-450 njeno razpoloženje. Časa ne zapravlja za tarnanje in jok. Ne smili se sama sebi. Iz vsake situacije, pa naj je ta še tako brezupna, potegne tisto najboljše.

Vem, da so pravljice predvsem napisane za otroke, pa vendar se lahko tudi mi odrasli zamislimo nad njihovim sporočilom. Kaj praviš?

Nastja

Preberi še: Življenjska resnica št. 3 – Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

Brutalno iskreno

Brutalno iskreno

Želim odkrivati in živeti svoj najvišji namen bivanja ves čas.
Želim brezpogojno srečo zase in za vse, ki so mi blizu ali daleč.
Želim, da se ljudje na globalni ravni zavedajo obstoja fizičnega, kot tudi mentalnega, čustvenega in spiritualnega nivoja bivanja ter kako globoko ti vplivajo na naša življenja.

Želim dvigniti nivo zavesti proti brezpogojni ljubezni milijonom ljudi.
Želim govoriti, poslušati in videti resnico ter jo prenesti milijonom ljudi.
Želim biti izredno finančno bogata zato, da bom ostale naredila bogate, da bom ustvarjala, ščitila in podpirala boljši svet za vse na njem, da bom uživala v dobrotah fizičnega nivoja do koder mi seže domišljija.

Želim biti univerzitetna diplomirana inženirka računalništva in informatike.banksy-graffiti-balloon-girl-silhouette-16x20-double-thick-matte-2800
Želim se eno leto voziti z električnim Mercedez-Benz SLS AMG.
Želim vsako leto svojega življenja potovati na vsaj 2 eksotični destinaciji na Zemlji.
Želim biti uspešna na več področjih s vsem svojim potencialom.

Želim razumeti in z dobičkom uporabljati najnovejše tehnologije, svetovni splet, najboljše strategije
internetnega marketinga in vsa ostala orodja, ki nam jih internetna doba nudi.
Želim, da vsak svetovni vodja, ki deluje proti najvišjemu dobremu kateregakoli posameznika, odstopi
s položaja in da ga nadometi oseba, ki bo v najboljši veri delovala ves čas.

Želim poenotiti vse obstoječe internetne skupnosti oziroma sisteme za izmenjavo dobrin in storitev
brez denarja ter podpirati uporabo digitalnih valut, kot je Bitcoin.
Želim biti aktivna članica humanitarnih in ekoloških skupin.
Želim se vsak dan smejati od srca in ta smeh prenesti na druge.

Želim, da me informacije, ki jih iščem, same takoj najdejo.
Želim izjemno uspešno komunicirati s vsakim bitjem iz svojega višjega jaza.
Želim ustvariti knjigo, avdio- in videogradivo, ki dviguje zavest posameznikov in prinaša srečo v njihova življenja.sunset_tree_by_helios_spada-d67vnnx
Želm, da se ljudje ukvarjajo s tistim, kar jih veseli.

Želim si sama določati delovni čas, v katerem hkrati neizmerno uživam vsak trenutek.
Želim tekoče razumeti, pisati in govoriti angleški jezik, v namene komunikacije pa poleg njega
uporabljati tudi slovenski, hrvaški, srbski, nemški, francoski in španski jezik.
Želim vsaj dve leti živeti izven Slovenije in raziskovati svet.

Želim spoznati mednarodno okolje na področju poslovanja, druženja, mreženja in življenja na sploh.
Želim čutiti ljubezen in lepoto v vsaki stvari, bitju ali pojavu, ki jih na svoji poti srečam.
Želim imeti 16-jedrni prenosni računalnik.
Želim voditi spletni portal, ki dviguje kolektivno zavest in ima vsaj pol milijona aktivnih članov.
Želim jesti zdravo, kakovostno, tudi doma pridelano hrano iz raznolikih semen po svobodnem izboru vsakega posameznega kmetovalca.

Želim ohranjati raznolikost narave, kakor bi si ta sama želela.
Želim opazovati zvezde, galaksije, komete in vse ostale čudovite kotičke Vesolja.
Želim se sinhronizirati z enotnim poljem Vesolja skozi meditacijo in biti z njim v harmoniji tako, da sem vedno ob pravem času na pravem mestu.
Želim podpirati umetnost v obliki glasbe, razstav, gledališča, filmov, plesa, fotografije, mode, poezije in knjig; ta naj je ves čas prepletena z mojim življenjem.

Želim, da se vlaga v razvoj tehnologij, ki delujejo na principu zastonjske energije, saj bomo lahko le tako razbremenili našo shutterstock_103757978mati Zemljo.
Želim živeti v toplih krajih z veliko sončnih dni, blizu morja v čudoviti vili obkroženi z zelenjem, raznovrstnimi rožami v vrtu, z bazenom in savno, ob njenem dovozu pa raste sekvoja. V njej je soba za druženje z bilijardno mizo, eno steno te sobe pa zavzema terarij s tropskim ekosistemom, ki mu kraljuje rumena kača. Sobe so zapolnjene z umetnostjo in ljubeznijo. Tu se počutim kot doma, prav tako pa tudi vsi člani moje družine.

Želim biti obkrožena z dobrosrčnimi prijatelji ter zvestimi in iskrenimi zaposlenimi.
Želim ljubiti moškega, se mu predajati skozi dušo, srce in telo, in od njega biti ljubljena nazaj na vseh nivojih obstoja. Naj je ljubeč, zvest, razumevajoč sopotnik skozi življenje, s katerim vzgajam inteligentne in odprtomisleče otroke.

Želim organizirati in se udeleževati tako veselih družinskih kot rodovitnih poslovnih piknikov.
Želim astralno potovati in raziskati vse globine uma skozi čas in prostor ter izven njiju.
Želim živeti dolgo in srečno življenje, saj sem tokrat izbrala izkušnjo najvišje vedrine obstoja!
Zdaj te želje raztapljam v brezpogojni ljubezni, jih pošiljam v Vesolje in te pridejo nazaj kot prepričanja, ki so del mene – tako znotraj kot zunaj, tako zgoraj kot spodaj. Hvala!

samorogiKaj si pa ti želiš? Vprašaj se, brutalno iskreno… Zdaj pa to primerjaj s tem, kaj bi si želel, če bi bile možnosti neomejene. Pa so, veš. V resnici so naša vrata zaznave odprta toliko kolikor sami dovolimo.

Zato sanjaj neskončno široko in naslednič, ko ti nekdo reče, da sanjaš, naj ti nasmeh na ustnice privabijo sledeče besede neznanega avtorja: “Nekdo mi je nekoč rekel, da sem nor. Tako sem se začel smejati, da sem skoraj padel s svojega samoroga!”

Hejdi Martinšek

Hočem pravega moškega!

Hočem pravega moškega!

A na tržišču res ni nobenega odraslega, dozorelega in socializiranega moškega? Več moških spoznam, bolj ugotavljam, da je samski stan še najboljši. Po vseh letih poskusov enostavno nimam več moči, da bi se ukvarjala z nedoraslimi moškimi, ki ne vidijo niti 5 cm naprej od svojega nosu. Pa ne govorim o dioptriji, da ne bo kakšnih pomot.

Pred kratkim sem znova ugotovila, kako leta ne prinesejo doraslosti in kako izkušnje ne pomenijo dozorelosti. Res nimam več idej, kako spoznati pravega moškega, ki poseduje vse tiste značilnosti, ki se mi pri moškem zdijo bistvene. Sem brala, da moške spoznaš pri različnih dejavnostih. A ne glede na to, da imam toliko različnih dejavnosti in da mesečno spoznam ogromno novih ljudi, sem do sedaj videla le dva moška, ob katerih mi je vzelo sapo.

Dovolj imam tudi vseh tistih oddanih moških, ki mi pihajo na dušo, potem pa zaradi moje neodzivnosti besede obrnejo in mi 700d4fbc26d93a1e7d0516f4a657348e-d4sht0ogovorijo, kako jaz osvajam njih. Prav neverjetni so. Sploh tisti, ki pri “pecanju” dodajo še to, da ne vedo, zakaj sem jim všeč, ker moja postava res ni po “standardih”, a jih vseeno močno privlačim. Na začetku se mi je zdelo to še zanimivo, sčasoma je postalo nadležno, potem me je prizadelo, sedaj pa razumem.

In tudi vse ostale razumem. Mi je pa dovolj tega, da sem stalno jaz tista, ki za druge nekaj naredi. Da sem stalno jaz tista, ki skrbi za druge. In da sem stalno jaz tista, ki moške zadovoljuje. Tudi to, da moški želijo “obdelavo”, se mi je včasih zdelo superin fajn. Sploh, ko so mi povedali, kakšni so razlogi za njihove želje. A sedaj, pri teh letih, sem potegnila črto. Ne. Ne želim več odnosov, kjer moram biti jaz pobudnica za vse, kar se dogaja. Kjer sem jaz tista, ki skrbim. Ki kažem, da si želim.

Dovolj mi je tega. Hočem odnose, kjer si bo moški želel od mene še kaj več kot moja usta. Hočem moškega, ki bo odrasel, dozorel, socializiran, inteligenten, vešč komunikacije, vljuden, gentlemanski, pozoren in dišeč.
Da.
Dišeč.

Hočem dišečega moškega, za katerega me ne bo skrbelo, ali je spodaj čist ali ne.
Hočem moškega, ki bo pokazal, da si me želi in bo imel na “lagarju” tisoč in eno idejo za popestritev rutinskega obdelovanja. kiss_by_Tony_GuerreroHočem moškega, ki bo znal ciljati sredino školjke, in hočem moškega, ki bo sposoben udariti po mizi, hkrati pa bo razumevajoč, nežen in ljubeč.

Da.
Takšnega hočem!
Pravega moškega. Ki bo vse v enem.
In hočem ga tukaj in zdaj v vsej njegovi magičnosti!

Danijela F.

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

  1. Danes se bo nekdo zbudil v nov dan z odlično idejo. Zakaj ne bi bil to ti?
  2. Danes bo nekdo občudoval lepoto okrog sebe. Zakaj ne bi bil to ti?
  3. Danes se bo nekdo odločil, da pusti duhove preteklosti in vdihne današnji dan s polnimi pljuči. Zakaj ne bi bil to ti?
  4. Danes se bo nekdo podrl zidove okrog sebe in spoznal drugačen svet. Zakaj ne bi bil to ti?
  5. Danes se bo nekdo osvobodil dvoma in negotovosti in spoznal varnost, zaupanje in moč. Zakaj ne bi bil to ti?
  6. Danes bo nekdo spoznal moč ljubezni in lepote, ki jo nosi v sebi. Zakaj ne bi bil to ti?
  7. Danes se bo nekdo odločil, da bo z zgledom pomagal svojim otrokom, da bodo zaupali vase. Zakaj ne bi bil to ti?
  8. nebesaDanes se bo nekdo odločil, da spremeni svoje slabe navade v dobre. Zakaj ne bi bil to ti?
  9. Danes bo nekdo ugotovil, da je življenje z manj stvarmi enostavnejše. Zakaj ne bi bil to ti?
  10. Danes se bo nekdo postavil zase in odločno rekel ne psihičnemu in fizičnemu nasilju. Zakaj ne bi bil to ti?
  11. Danes bo nekdo naredil pravi korak, ki bo pomenil tisto potrebno spremembo. Zakaj ne bi bil to ti?
  12. Danes se bo nekdo zavedel, da so pravila in omejitve, ki jih ima v življenju, nepotrebne. Zakaj ne bi bil to ti?
  13. Danes se bo nekdo odločil in postal boljši starš, učenec, mož, sestra, učitelj, sosed. Zakaj ne bi bil to ti?
  14. Danes je nov dan. Mnogi bodo uživali v njem. Mnogi ga bodo izkoristili do zadnjega trenutka. Zakaj ne bi bil to ti?

Nastja

Nauči ribo, da bo splezala na drevo

Nauči ribo, da bo splezala na drevo

Albert Einstein je nekoč dejal, da je vsak izmed nas genij. Torej to pomeni, da lahko riba spleza na drevo? Ne more. In vse življenje se bo počutila neumno, ker tega pač ne zna. Pa bi se morala počutiti neumno? Bi se morala opica počutiti neumno, ker ne zna plavati?

Družba v kateri živimo je odlična v postavljanju norm in standardov. Že od rojstva tlačijo otroke v razpredelnice in jih razvrščajo glede na težo, velikost, obseg glave in prsnega koša. Ko dozorijo jih testirajo in ugotovijo ali so zreli za šolo. Tam jih preverjajo in ocenjujejo skoraj vsak dan, na koncu devetletke pa še končni nacionalni preizkus znanja. Ni in ni konca. Še kot odraslo osebo nas testirajo in ocenjujejo ali smo sposobni vzgajati otroke, voziti avtomobil, najeti kredit. Družba prisega na svoje standarde. Če jih ne dosegaš te izobči.

Čuden si, če spiš v avtu, če imaš oblečeno majico na maturantskem plesu, kjer je standardna črna obleka z metuljčkom. Če ne ješ mesa,goldfish einstein quotes prettyspiffyče ne nakupuješ ob sobotah dopoldan. Čudak. In kako lahko čudak preživi v tej družbi?

Si kdaj pomislil kaj bi postal Mozart, če bi njegova mama vztrajala, da ves čas in trud vloži v učenje matematike in popravi ocene, namesto da bi še naprej pisal skladbe?

Albert je imel prav. V vsakem od nas se skriva genij, ki pa ga prevečkrat zapostavimo, ker se bojimo, da nas bo družba izločila oziroma, da nas bodo imeli za čudnega. Še naprej delamo tisto kar počne večina in upamo, da smo v tem uspešni.

Pa je to tisto kar si želiš? Ne? Zato čim prej prebudi genija v sebi! Mogoče se samo skriva, ker je bil nekoč zasmehovan ali ponižan, označen za čudnega. Ne oziraj se na to. Delaj kar ti je v veselje. Pusti druge in njihove standarde.

Naj ribe plavajo in opice plezajo po drevesih.

Nastja

Kaj pomeni?

Kaj pomeni?

Hodila sem po širni jasi,
kjer v belem cvetu srečala sem otroka
in sem ga vprašala:
Otrok, povej mi
Kaj pomeni biti srečen,
Kaj pomeni biti ljubljen
In kaj pomeni biti radosten?
Povej mi,
Kdo je ta, ki žarek sreče ga osvetljuje?
Kdo je ta, ki v srcu nosi le ljubezen
In kdo je ta, ki dovoli si biti radost?

Hodila sem naprej do morja,
Kjer na skali stari modrec je sedel
In še njega sem vprašala.
Starec, pa ti povej mi,
Kaj pomeni biti moder?
Kaj pomeni biti pošten in iskren
in kaj pomeni biti pogumen?
Povej mi,
Kdo je ta, ki vso modrost pozna?
Kdo je ta, ki s poštenostjo je odet
in vedno le iskrene misli govori?
Kdo je ta, ki kakor sulica poguma, k svojim ciljem leti?

Nihče od njiju nič ni rekel
Tiho zrla sta v daljavo
Kjer veter nosil svetlobo je v zraku
Šele, ko sem prišla na konec
Vedela sem kaj pomenila je tišina,
Ki prihajala je z njunih ust

DOVOLI BITI SI LJUBEZEN IN MODROST,
DOVOLI BITI SI SREČA IN RADOST,
DOVOLI BITI SI ISKRENOST IN POŠTENOST
DOVOLI BITI SI POGUM!
TI SI ČLOVEK Z VSEMI TEMI POTENCIALI
TOREJ, NE SPRAŠUJ, LE BODI!

Paulina

Vsi smo bogovi v sebi

Vsi smo bogovi v sebi

Kot deklico so me učili, kdo naj bi bil Bog. Tega vsemogočneža so mi predstavili kot bitje, ki zmore vse. Ki je v vsem. Ki vse vidi. Ki vse ve. Ki na nas pazi. Ki nas neskončno ljubi. In ki nas bo po smrti odrešil.

Najprej sem seveda verjela. Bila sem tako vzgojena. Potem pa so se zgodila prva razočaranja in spraševala sem se, kako lahko nekdo, ki nas neizmerno shutterstock_80474728ljubi in zmore vse, dovoljuje, da tako trpimo. Ko sem o tem spraševala religiozne ljudi, so me vedno odpravili z besedami, da “bog že ve”. A ta odgovor me ni nasitil. Iskala sem informacije in po letih takšnih in drugačnih pripetljajev ugotovila, da ima cerkev kot institucija le malo skupnega s tistim, kar piše v Svetem pismu. Modrosti, ki jih je učil Jezus, dajejo uvid v bistvo življenja. Dajejo posamezniku moč nad njegovim življenjem in ga učijo, kako si sam ustvarja vse, kar živi. Nikjer ni zaslediti besed o kopičenju bogastva in premoči nad drugimi.

Jezus je bil modrec, ki je živel bistvo in ga razdajal ljudem. Bil je tudi bog. Vendar bog v sebi. Prav tako kot ste vi, jaz in vsi mi. Vsi smo bogovi v sebi. Vsi imamo namreč v sebi moč, da si ustvarimo takšno življenje, kot si ga želimo. Pa naj si bodo to čudovite ali boleče izkušnje.

Vse, kar mislimo, tudi tisto, kar mislimo o drugih, se vrne k nam. Nobene misli ni mogoče izničiti, lahko pa jih nadomestimo z drugimi – s spremembo vibracije. Ljubezen ima najvišjo vibracijo. Ljubezen pomeni vse, kar je. Celotno vesolje. Ljubezen do vsega in vseh. Do živih in neživih stvari. Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju. Največja mera človekovega potenciala je dosežena, ko je aktivirana največja mera ljubezni. Ljubezen tudi najhitreje pripelje do cilja. Je močnejša od boja. Je popolna varnost. Je enost, ne ločenost. Je odgovor na vsa vprašanja. In je rešitev vseh težav (Egli, 2002). Da. Rešitev vseh težav.

Karkoli se nam zgodi, lahko ljubimo. Odločitev je naša. Če bomo ljubili, bomo v svoje življenje priklicali še več ljubezni. In prav tako smo za vse, kar se nam zgodi, lahko hvaležni. Tudi pri tem je odločitev naša. Vendar več hvaležnosti v življenje prinese več tistega, za kar smo lahko hvaležni. Verjetno se boste mnogi vprašali, kako lahko ljubiš in si hvaležen za bolezen, razočaranje, izgubo otroka, partnerja, službe itd.

Z mojega vidika bolezen pomeni neskladje med dušo in telesom in je pravzaprav proces osvobajanja. Je opozorilo, da je čas, da nekaj spremenimo. Prav patchwork_by_tatasz-d5yllkitako razočaranja in izgube pomenijo, da nas nekaj kliče k spoznavanju sebe. V vseh odnosih, ki jih imamo (s partnerjem, sorodniki, otroki, prijatelji, sodelavci in drugimi), smo odgovorni samo za svojo polovico odnosa, torej zase. Za drugo polovico je odgovorna oseba, s katero smo v odnosu. Drugi ljudje delujejo zaradi sebe in ne zaradi nas. Zato ničesar ne jemljimo osebno, drugih ne sodimo (da ne bomo sojeni), bodimo brezgrajni v besedah in vselej dajmo vse od sebe. In najpomembnejše – svojega bližnjega ljubimo kakor samega sebe. Ljubezen do sebe in do vseh drugih nam omogoča doseči cilje z najmanj časa in napora (Ruiz, 2002; Ruiz in Ruiz, 2010).

Če nas zapusti partner, se ponavadi predamo žalosti in se sami sebi smilimo, kako smo ubogi in kako nismo vredni ljubezni. Prav. Če se tako odločimo, je to naša pravica. Imamo pa še eno opcijo. In to je, da začnemo ljubiti. Najprej sebe. Da se ljubimo za to, kar smo in kakršni smo. Brezpogojno. Pretekle izkušnje odpustimo; odpustimo tistim, ki so nas prizadeli, in odpustimo sebi.

Vse na svetu si ljudje sami ustvarimo. Tako dobro kot slabo. In odgovorni smo za vse, kar se nam zgodi. V vesolju ni žrtev in ni naključij. Vse je energija in objektivnega sveta ni. Vse, kar zaznavamo, zaznavamo vsak na svoj način, ki je prežet z lastnimi izkustvi, prepričanji in občutji.

2552de910c30f44af769201438b884c7S spremembo mišljenja začnemo takoj ustvarjati drugačne vibracije, drugačne energije in tako tudi drugačno prihodnost. Preteklosti ne moremo spremeniti, spremenimo pa lahko svoje mišljenje TUKAJ in ZDAJ, če le hočemo. Seveda se spremembe ne zgodijo takoj. In tudi vedno nam ne uspe takoj najti smisla v situaciji.

Tudi misli morda ne predajamo samo pozitivnostim. A vaja dela mojstra. Mojster pa vajo. In vse ima svoj smisel. Celotno vesolje je namreč ena sama energija. Vsi smo povezani. Vsi smo eno. Hkrati pa vsak zase čisto svoj svet in svoj bog.

Danijela F.

(Viri: Egli, R. (2002). The LOLA Principle.; Ruiz, D. M. (2002). Mojstrstvo ljubezni.; Ruiz, D. M., Ruiz D. J. (2010). Peti dogovor.)

Prihajajoče delavnice