Osebnostna rast

Čarobni božični čas

Čarobni božični čas

Veliko ljudi ne verjame v zobno miško, gozdnega škrata ali angele. So tudi taki, ki ne verjamejo v stvari, ki so dokazljive in oprijemljive. Ena izmed skrivnosti, v katere veliko ljudi dvomi, je dobri mož, ki hodi naokrog v mrzlih decembrskih nočeh. To je gospod Božiček.

Nekateri odrasli verjamemo v podobo Božička, ki nas je razveseljeval kot otroke, težave pa imamo z moderno izvedbo, ki ga lahko dandanes srečamo v vsakem trgovskem centru. Kam se je skril skromni mož z nalezljivim nasmehom in skuštrano belo brado? Tisti, ki za seboj ne vlači na tone plastičnih igrač in sladkarij ampak razveseljuje le z iskricami v očeh in prijazno besedo?

Dobri nameni, skromna dejanja, pomoč ljudem v stiski. Ne, to pa res ne more biti Božič!
Ta praznik, to doživetje, pa je postalo eno samo neskončno nakupovanje, stres in basanje s hrano.

Pravi Božiček živi v meni. Ne potrebujem dolge bele brade, rdeče oprave in velikega trebuha, da bi se počutila radostno. Potrebujem le trenutek zase, trenutek, da prikličem vse tiste čudovite spomine iz otroštva. Večkrat se opomnim, da bi morala celo leto vaditi »božičkov optimizem, veselje in velikodušnost« in ne čakati na sneg, mraz in prazničen december.
Vsi smo štorasti, ko se zapletamo z besedami, ki jih izrekamo v tem prazničnem času. Res je, lažje je kupiti darilo, ga zaviti v lep bleščeč papir, privezati veliko pentljo in plačati nekaj evrov. Veliko enostavneje kot pa nekomu seči v dlan, ga objeti, poljubiti, poslušati, razumeti ali le pocrkljati.

Veselje, ko pokloniš prijazno, toplo besedo, nasmeh in podariš kakšno malenkost, je skrivnost Božiča. To je skrivnost tistega pravega Božiča.
Poskusimo pozabiti na dolge nakupovalne sezname, zapravljanje še nezasluženega denarja, organizacijo ekstravagantnih večerij in ogromnih škatel z darili, saj sta toplina, ljubezen in podarjen čas najlepše božično darilo, ki ga lahko nekomu podarimo.

Kaj torej podariti v tem božičnem času?

  • Sovražniku…odpuščanje.
  •  Nasprotniku…strpnost.ll
  •  Prijatelju…srce.
  •  Stranki…prijazno postrežbo.
  •  Vsem… velikodušnost.
  • Otrokom in najstnikom…dober zgled.
  • Sebi…spoštovanje.

 

Nastja

Darila

Darila

Konec leta je ta beseda ena najbolj uporabljenih. Upam si trditi, da jo uporabimo večkrat kot besedici rad te imam ali ljubim te. Vendar pa je ljubezen, ki jo podarimo, znak naklonjenosti in tisto toplo čustvo, ki ima samo en namen; dotakniti se srca in življenja. Ljubezni se na dá prijeti in ne zaviti v celofan, pa vendar pusti velik pečat kjerkoli se pojavi. In dobavljiva je v različnih darilnih različicah;

Ljubezen je naklonjenost, skrb in pozornost. Lahko v obliki držanja za roke, objemov in poljubov. Celo trepljaj po rami v pravem trenutku, lahko nekomu izboljša razpoloženje. To darilo obožujejo čisto vsi. Tako ljudje kot živali. Izkazovanje naklonjenosti blagodejno vpliva tako na darovalca in obdarovanca.

Ljubezen je poslušanje s srcem. Pozorno poslušanje, brez prekinjanja sogovornika je ena izmed vrlin, ki se je mora marsikdo naučiti. Poslušalcu razkrije marsikatero skriimagesvnost o govorcu, temu pa daje neskončno zadovoljstvo, da ga nekdo rad in zares posluša.

Ljubezen je pogovor med dušami. Dobra komunikacija v družini, med partnerji, v šoli in na delovnem mestu ima velik pomen. Brez pogovora ljudje izgubimo tisto nevidno povezanost, vse tiste niti, ki nas povezujejo. Iskren pogovor z osebo, ki ji lahko zaupamo, je več vreden kot zlat cekin.

Ljubezen je veselje in brezskrbna radost. To je enkratno darilo za vsakogar. Razvedri duha, življenju podari pravi pomen. Veseli trenutki v krogu družine, ko obujamo spomine, se smejimo in zabavamo so tisti neprecenljivi trenutki, ki jih ne moreš kupiti z nobeno kreditno kartico.

Ljubezen so drobne pozornosti hvaležnosti in izkazovanja le te. Kratka sporočilca na vratih hladilnika, klic ali sms sporočilo, pohvala, pozdrav ali obisk, so tista majhna dejanja, ki imajo lahko v nekem trenutku za nekoga zelo velik pomen. So poceni in delajo čudeže.

Naučimo se kar smo pozabili, naučimo svoje otroke, da so najlepša drila tista, ki se jih ne dá nikjer kupiti. Nikdar se ne pokvarijo, imajo neomejen rok uporabe, so enkratna in z eno besedo – najboljša.

Ljubezen je darilo. Če ga dobiš, bodi hvaležen. Če ga še nisi dobil, ne bodi žalosten. Nekje ga nekdo prav zate zavija v darilni papir.

Nastja

Ti

Ti

Ko stojim pred tabo in ti govorim o svojih občutkih…si to ti ali le koža, ki prekriva tvoj nežni obraz? Ljudje zamenjamo plasti v povrhnjici povprečno vsakih sedemindvajset dni, kar pomeni tisoč novih plasti kože, v povprečno dolgem življenju. Tvoja koža je torej le začasno pokrivalo tvojega obraza in telesa in ko bom končala z govorjenjem, ti bo nekaj te kože že odpadlo.

Vsak dan se v telesu zamenja petdeset bilijonov celic. Torej vsako leto dobiš skoraj povsem novo telo. Začasno telo. Tvoje telo nisi ti. Vsako sekundo namreč okoli petsto tisoč celic umre in te zamenjajo nove, sveže celice. Torej moram s svojim govorjenjem pohiteti . Brez dolgovezenja, saj bo, preden uspem končati, nekaj tvojega telesa umrlo.

S kom govorim, ko stojim tu pred tabo? Ne, to niso tvoji možgani…naguban skupek maščobe in beljakovin,živčnih celic s podaljški, zalitih s petinosemdeset odstotki vode, stisnjene v kalup tvoje lobanje. Okoli petdeset do sto tisoč možganskih celic vsak dan umre. In tiste, ki so danes prejele kakršnokoli sporočilo bodo jutri že pokojne, zato ni čudno, da si nisi zapomnil vsega, kar sem ti včeraj povedala. Zato ti je oproščeno!jaz
Vem, ti nisi tvoje telo. Tvoje telo se nenehno spreminja. Telo, ki si ga imel pri desetih, ko si lahko tekel hitro kot zajec, je popolnoma drugačno od tistega, ki ga boš imel pri osemdesetih, ko boš po svetu krevsal kot stara želva. Telo; kosmata vreča kosti in mesa. Ne, to nisi ti.

Prosim te, vzemi na znanje tole mojo zahtevo; ko govoriš z menoj, ne govori nobenemu delu mojega telesa, niti ne govori tofuju podobni kaši, ki je natlačena v moji lobanji. Govori meni. Sem zgoraj, okrog in vsepovsod.

Ti in jaz. Jaz in ti. Nihče od naju ni vreča kosti na dveh nogah, ki po tej zemlji potuje desetletja, menjava kožo, izgublja možganske celice, dobro jé in pije, histerično vrešči ter se zabava. Ne. Sva veliko več. Moje misli in tvoje misli so več kot le možgani in vse celice v njih. Sem kar mislim, da sem. In enako velja zate.
Kdo potemtakem si, če so tvoje misli mogočnejše od tvojih možganov, najmogočnejšega dela tvojega telesa?

Nastja

Resnica resnic

Resnica resnic

Resnica:
Ne moreš biti zavržen. Ne moreš biti zapuščen. Ali prizadet. Zaničevan. Ne morejo te vreči stran. Pahniti pod avtobus. Vreči volkovom. Ti in tvoje čudovito srce se ne moreta zlomiti. Ali kakorkoli poškodovati.
Nikdar nisi sam. Nič te ne omejuje. Nič te ne ločuje od vsega kar je. Ne moreš se izgubiti. Ali najti. In pogubiti. Skreniti s prave poti. Ne moreš zgrešiti namena. Ali biti nor.
Ne moreš biti manj kot si. Ali več kot si. Nisi ničvreden, nevreden česarkoli. Ne moreš biti nepomemben. Ali spregledan.

Resnica:
Nič od napisanega ne moreš biti. Počuti se svobodnega. Lahko si misliš da si. A ne moreš biti eden izmed njih. Ker to preprosto si! In si bil. In vedno boš. Ne glede na pravljice, ki si jih pripoveduješ.
Tvoje misli in tvoja čustva. Vse se zdi resnično. Kot sveta resnica. Ta zgodba in viharno morje čustev predstavljata mogočno kombinacijo, ki te vabi, da postaneš glavni igralec v pripovedki, ki si jo kar naprej ponavljaš. Ampak ti nisi ta štorija. Ali katerakoli druga.

Resnica:
Sranje se dogaja. Vsem nam. Okrog nas. Zaradi nas. Pogosto. In vedno z namenom. Vsi delamo nekakšne zaključke o nas samih, ki temeljijo na puhlih predpostavkah. So zgolj in samo domneve. Niti majhen približek temu kar v resnici smo.
Zgodbice so zanimive in načičkane. Skušajo prikazati človeško izkušnjo. So izmišljeni koščki nekega osebnega scenarija. In zakaj ne bi to postalo nekaj absolutno mogočnega? Kaj ko bi napisali zgodbo z veliko humorja, domišljije in žgečkljivih trenutkov? Tako, ki bo bliže tistemu, kar smo globoko v svojem bistvu.

Resnica:
Ti si Ljubezen. Utelešeno bistvo. Plavaš v njem. V morju Ljubezni. Z vsemi ljubimci. Lahko si ti. Pokaži se. Deli Ljubezen z vsemi okrog sebe. Pleši in se zabavaj. Vedno. Lahko pa tudi sediš in le opazuješ dogajanje okrog sebe. Pa še vedno boš …Ljubezen. Popoln v vsakem pogledu. V vsaki še tako čudni situaciji. Točno to si ti. To je resnica.

Nastja

Edina pot je pot noter, 2.del

Edina pot je pot noter, 2.del

Kadarkoli zapri svoje oči in odkril boš, da so prisotne sanje, tečejo. Sanje so vedno prisotne. Poslušaš me in tam bodo sanje. Hodiš po cesti in v tvoji notranjosti se dogajajo sanje. Ko si zbujen, je tvoja pozornost razdeljena. Pozoren moraš biti na zunanji svet, sicer bodo ljudje mislili, da si izven prostora. Nisi izven prostora, si znotraj prostora! Tvoja pozornost ni več usmerjena navzven. Sanje so te prekrile in pozabil si na predmetni svet. Šest ur ponoči in koliko ur podnevi? Nihče še do sedaj ni izmeril, koliko ur na dan. Mislim, da celo niti dveh ur na dan, enako, kot je to ponoči, ne preživiš brez sanj.

Mislim, da niti dveh ur na dan ne preživiš brez sanj, ker, če bi preživel dve uri brez sanj, popolnoma zbujen, bi ti dve uri postali meditacija. Razkrili bi ti izredno vredne skrivnosti. Vendar pa navadno človeštvo, popvprečen človek, potrebuje sanje – zakaj? Ker je življenje v resničnosti tako nezadovoljivo, tako grdo, tako smrdljivo nagnusno.
Te sanje so njegov nadomestek. So lepe, vnesejo vonj v tvoje življenje, upanje, izmišljotine; pomagajo ti, da ostaneš pri pameti. Resničnost te bo silila v blaznost.
In zame so bog, sveti duh in sin in papež, nezmotljiv papež…seveda mora biti nezmotljiv: predstavlja misijo, edinega božjega sina; kako bi lahko bil zmotljiv?
In vsaka religija ima podobne zadeve. Potrebuješ te ljudi. So izmišljotine, ustvarjene zaradi tvoje bede. Premeteni ljudje uporabljajo tvojo bedo, da te izkoristijo in da imajo svoj trip moči.

Tudi politik potrebuje te ljudi. Celo zmešan politik, kot je Adolf Hitler, potrebuje blagoslov boga. Če ni boga, kdo bo blagoslovil Adolfa Hitlerja? In najvišji krščanski duhovnih v Nemčiji ga blagoslovi – boglejte sedaj ta čudež. Adolfa Hitlerja je blagoslovil duhovnik boga: »Uspešen boš.«
Benita Mussolinija je blagoslovil sam papež. Churchilla je v Angliji blagoslovil sam papež: “Uspešen boš.” Benita Musolinija je blagoslovil sam papež: “Uspešen boš.” In nihče ne opazi kontradikcije: en bog, en nezmotljiv papež…in ta nemški duhovnik, ki je pod papeževo oblastjo! Vendar pa mora papež blagosloviti Benita Mussolinija, sicer ga bo Mussolini izgnal in postavil nekoga drugega za papežga, ki je pripravljen blagosloviti ga. Benito Mussolini zanj ni fašist, ko je na moči. Celo papež pravi: “On je najbolj moder človek, najbolj demokratičen, najbolj človečen”- Benito Mussolini. In isti papež ga je po porazu proglasil za fašista. In to so nezmotljivi ljudje. Sedaj je tukaj drugi politik, ki ga je treba blagosloviti, ki je proti Benitu Mussoliniju; tudi njega bodo blagoslovili.

Ali ne zmorete videti preproste zarote med duhovniki in politiki? Množice so zaslepljene. Duhovnik daje odobritev boga; potrdi, da je ta človek pravi človek za predsednika, za ministrskega predsednika. Seveda politik potrebuje to, da bodo množice poslušale duhovnike: duhovnik je nepristraski , nič skupnega nima s politiko.

« Duhovnik je v rokah politikov…
Kar vam pravim, je to, da so bili ti politiki in duhovniki vseskozi v zaroti, delali so skupaj, z roko v roki. Politik ima politično moč; duhovnik ima religijsko moč. Politik varuje duhovnike, duhovniki blagoslavljajo politike – in množice so izkoriščane, sesane, oboji sesajo njihovo kri.
Odstranite boga in odstranite politike, odmaknite zarotzo med duhovniki in politiki. In ko to dvoje odmaknete, bo petdeset odstotkov vaše bede izginilo. In ideja boga ti daje sanje o boljšem življenju…mogoče po smrti v raju ali v drugi inkarnaciji. Torej ni potrebno biti preveč v skrbeh – to življenje je majhna zadeva, ali je važno? Ali je važnih sedemdeset let v milijonih in milijonih svetlobnih let? Sploh se ne štejejo…Religije so torej pravile ljudem: » Sedemdeset let se sploh ne šteje. Ta revščina bo minila; in če dovoliš, da mine, ne da bi se boril proti njej, bo naslednje življenje, življenje iznad smrti, zelo velika nagrada zate.«

To so ti ljudje, ki so vam preprečili, da bi spremenili katerokoli situacijo na Zemlji.

Zlasti so preprečili preobrazbo človeka, ker je vse trpljenje, ki ga vidite okoli sebe, ukoreninjeno v človeku.index4

In če ostane človek enak, se bo ta napetost povečevala, ta tesnoba se bo povečevala.
Vse možnosti obstajajo, da lahko konec tega stoletja celotno človeštvo naredi samomor, vsesplošno vojno.
In ni tako težko pomisliti na to možnost ker so ljudje, ki imajo moč, ljudje, ki imajo jedrsko orožje, tako tretjerazredni. Videti je, da, če hočeš biti politik, moraš biti absolutno neinteligenten, fanatičen, lažniv, vse skozi moraš obljubljati – dobro vedoč, da nobene obljube ne bodo izpolnjene – varati moraš, uporabljati lepe besede in skrivati umazano stvarnost.

Sedaj je vsaka velika močna dežela polna jedrskega orožja. Tako zelo, da, če hočemo, lahko uničimo sedemsto Zemelj, kot je tale – prav sedaj. Tako veliko jedrske moči je na razpolgao, da lhako vsako osebo uničimo sedemstokrat – čeprav to ni potrebno, enkrat je dovolj; vendar politiki nočejo ničesar tvegati. Njihovi obrazi so same maske. Eno rečejo, drugo storijo. In moč je v rokah takšnih ljudi. Vsak cepec lahko pritisne na gumb in lahko naredi konec celotnemu človeštvu, vsemu življenju na Zemlji.
Mogoče pa se želi človeštvo globoko v sebi prav tako rešiti življenja. Mogoče niso dovolj pogumni naredili samomor kot posamezniki, toda na množični ravni so pripravljeni.

Vedno pomnite, posamezniki niso zagrešili velikih zločinov. Vedno je množica tista, ki stori velike zločine, ker v množici noben posameznik ne čuti: »Odgovoren sem za to, kar se dogaja.« Misli: »Samo z ljudmi sem. » Ko nekaj storiš kot posameznik, moraš trikrat premisliti, preden to storiš. Kaj počneš? Ali je to prav? Ali ti to tvoja zavest dovoljuje? Vendar se običajno tega nihče ne vpraša. Ko obstaja množica, se lahko izgubiš v njej. Nihče ne bo odkril, da si bil tudi ti del nje.

Celo dežela, kot je Nemčija, za katero bi se reklo, da je ena izmen najintelegentnejših, kultiviranih, visoko razvitih dežel, ki je dala velike pesnike, slikarje, znanstvenike, filozofe…vsaki dimenziji je nemški prispevek velik. Vendar si osupel, da je ta dežela Hegla, Feuerbacha, Kanta, Marxa, Freuda, Einsteina – prišla pod vpliv Adolfa Hitlerja, ki ni bil nič drugega kot norec.
Kaj se je zgodilo? Celo človek, kot je Martin Heidegger, ki je bil v samem vrhu sodobne filozofije, je podprl Adolfa Hitlerja. Tako šokantno je pomisliti…
Vedno sem cenil tega človeka, ker je njegova inteligenca neprimerljiva. Ostali filozofi so milje zadaj: Sartre, Marcel, Jaspers, milje zadaj. Nihče mu ni bil niti blizu; celo razumeti ga ni lahko. Vendar je podprl Adolfa Hitlerja. In ko je Nemčija izgubila vojno in ko je Adolf Hitler naredil samomor, je bil potem, kot da se je prebudil iz sanj. Potem je spoznal, kaj je storil: » Ta človek je bil preprosto zmešan in jaz sem ga podprl.«

Zato vam pravim: celo če imate popolnoma odprte oči, lahko sanjate. On je sanjal in je projiciraj svoje sanje na Adolfa Hitlerja, ker je vedel, da ima ta človek moč, da ima moč, s katero impresionira množice, Heidegger pa te moči ni imel. Niti enega samega naslova svojega bivališča ni mogel nikomur izročiti, saj bi vsakdo odšel, še preden bi mu ga lahko dal. Način, s katerim je Heidegger govoril, stvari, o katerih je razmišljal, težave, ki jih je navedel…kdo ga bo sedaj poslušal? NI imel moči nad množicami in videl je Adolfa Hitlerja – množice so bile kot uročene, skoraj v hipnotičnem stanju. Tako je projiciral to, kar je sanjal – kakšen naj bi bil svet – in bil prepričan, da ta moč lahko to omogoči. Vendar je bil nedolžen. Ni razumel, da ima ta mož svoje nore ideje o tem, kaj bo storil s svetom in ni poslušal nobenega filozofa. In Martin Heidegger je ne nazadje bil povsem nad njim. Z njim ni imel nobenega razumnega razgovora.

Se nadaljuje v jutrišnjem prispevku,…

 

OSHO BIBLIJA, Prvi del

Hvala

Hvala

Sposodila si bom simpatično pesem Ide Semenič, ki govori o preprosti besedi z veliko močjo…

HVALA,
beseda mala,
a velika,
da gore premika,
ruši bregove,
zida mostove,
sesuva nadutost,
rojeva hvaležnost,
klesti prevzetnost,
gradi prijaznost.
Premalokrat izrečena,
prevečkrat pozabljena,
namerno zamolčana,
preprosta,velika beseda mala-
HVALA

Če to besedo pravilno uporabimo, skoraj vedno dosežemo osupljiv učinek. Šest pravil, ki preverjeno delujejo;

  •   Hvala. Bodi iskren, ko črke h – v – a – l – a povežeš v besedo.

Vedno jo najprej začuti v svojem srcu. Izreči jo s spoštovanjem. Ljudje bodo opazili, če boš besedo navrgel samo zaradi tega, ker se spodobi.

  •   Hvala. Reci jasno in dovolj glasno.

Nikdar ne momljaj. Če se želiš zahvaliti, se zahvali v slogu. Nikar se ne sramuj te veličastne besede. Naj se sliši. In vidi.article400_Man_happiness-420x0

  • Hvala, Kaja. Hvala, Gregor. Hvala, Nevenka. Hvala, Maja. Hvala Matija. Hvala Ivanka.

Imenuj osebo, kateri gre zahvala. Četudi se zahvaljuješ skupini, raje žrtvuj nekaj minut in se zahvali vsakemu posamezniku, kot pa, da brezosebno zavpiješ:«Hvala vsem!«

  •   Hvala. Poglej osebo naravnost v oči.

Očesni kontakt je temelj dobre komunikacije. Pravijo, da so oči okno duše, zato se za trenutek zazri v njihovo globino. Mogoče uzreš še kakšno nagajivo iskrico v očeh.

  •   Hvala. Merci. Gracias. Danke. Köszönöm.

Vadi. Ponavljaj. Vsaj enkrat na dan nekomu reci hvala. Prišlo ti bo v navado. Zberi pogum, naj te ne bo sram. Potrudi se!

  • Hvala. Izstreli kot iz topa, ko se najmanj pričakuje.

Ta beseda je najmočnejša takrat, ko jo najmanj pričakujemo. Večina nas misli, da si je tako ali tako ne zaslužimo. Pa si jo. Vsakdo. Vedno.

Hvala. Hvala, Hiša Radosti. Hvala vsem vam, ki berete moje pisarije. Hvala za čas, ki si ga vzamete za branje. Hvala za všečke. Hvala vsem, ki se zamislite ob kakšen stavku, besedi. Hvala za vaše mnenje in spodbudne besede. Hvala.

Nastja

Mami, preberi mi pravljico!

Mami, preberi mi pravljico!

»Katera je na vrsti danes?«, vprašam. »Hmm, preberi mi Medvedka Puja«, reče hči po temeljitem premisleku. »Pa saj to je bilo na sporedu včeraj zvečer«, rečem. »A res? Sem čisto pozabila, zato jo morava danes prebrati še enkrat. Saj veš, da se bom spomnila.« In začnem… Na prvi sončen in topel pomladni dan je Pu pomislil, kako izvrstna priložnost za obiske. Zato se je odpravil proti Pujskovi hiši. “Zdravo! Je kdo tu??” je zaklical in potrkal na vrata. “Doma sem!” se je oglasil pujsek …

Tudi danes, ko je že najstnica, jo rada prebira. Pravi, da vsakič najde kakšno novo modrost Medvedka Puja in njegovih prijateljev. Pa jo nekega večera spet zalotim s to knjigo v roki. In jo povprašam: «Kakšne modrosti so torej napisane v tej zanimivi knjigi?« In mi začne razlagati…

  • Verjemi vase…«..če pride jutri, ko ne bova skupaj..se vedno spompravljiceni, da si bolj pogumen kot verjameš, močnejši kot se zdi in pametnejši kot misliš..«

Moja sošolka obupa še preden pride do prve ovire. Ker ne verjame vase. Ne da si priložnosti, da bi poskusila narediti nekaj, česar še nikoli prej ni. Ne upa si. Jaz sem verjela vase, ko sem sama, stara deset let, z letalom potovala na obisk k očku. Ne glede na vse pripombe babic in dedkov, ki sem jih morala poslušati.

  • Bodi potrpežljiv…«..če se ti kdaj zdi, da te tisti, s katerim se pogovarjaš ne posluša, bodi potrpežljiv. Mogoče ima v ušesu le kosem puha..«

Ure na letališčih so se vlekle. Bila sem sama. Pogrešala sem znane obraze. Bila sem osredotočena na cilj. In potrpežljivo sem čakala. Čakala pred straniščem, čakala na kosilo, čakala na pristanek letala v daljni Dominikanski republiki. Čakala na objem mojega dragega očka.

  • Bodi spoštljiv do soljudi…«..samo zaradi tega, ker je žival velika, to še ne pomeni, da si ne želi prijaznosti. Ne glede na to, kako velik je Tiger vedi, da si želi ravno toliko prijaznosti kot Ru.

Na letalu so bili najbrž sami dojenčki, saj sem skoraj vso pot poslušala jokanje. Nekdo je kar naprej kašljal in se na ves glas smejal, ko je gledal risanke. Pred mano je sedel fant, ki je bil najbrž velik tri metre, saj je imel sedež pomaknjen zelo nazaj, tako da sem imela zelo malo prostora. Potem, ko smo se izkrcali, se mi je zahvalil, ker nisem godrnjala, ker si je vzel še moj prostor. Bila sem spoštljiva do njega in on se mi je spoštljivo zahvalil.

  • Vprašaj, naj te ne bo sram…«..pred začetkom lova je pametno koga vprašati, kaj loviš, preden sploh začneš loviti…«

Ure na letalu so se vlekle v nedogled. Bila sem žejna in v želodcu sem imela veliko kepo. Dolgčas. Pa sem se opogumila in vprašala stevardeso, koliko časa bomo še potovali. Ker mi je prijazno odgovorila, sem jo prosila še za sendvič in sok. Bilo me je zelo sram, ker sem morala govoriti angleško in nisem bila prepričana, če me bo sploh razumela. Ha, na koncu me je še pohvalila, kako dobro govorim.

  • Odloči se in pojdi…«..ne moreš vendar vedno čepeti v svojem kotu gozda in čakati, da pridejo prijatelji na obisk. Včasih jih moraš ti obiskati..«

Ko sem čakala na prvo letalo, ki me bo odpeljalo na sever Nemčije, sem si rekla, da nikdar več ne bom šla sama na tako dolgo pot. Tudi ko sem padla očku v objem, sem še vedno razmišljala enako. Sedaj pa vem, da bom šla naslednje poletje spet tja in nič me ne bo ustavilo. In Medvedek Pu bo šel z mano!
Zasmeje se in mi pomoli knjigo pod nos. »Na,prosim, pospravi jo na polico. Predlagam, da jo tudi ti še enkrat prebereš. Knjiga je zakon!«

 

Nastja & Kaja

6 pozabljenih resnic o času

6 pozabljenih resnic o času

Eden izmed največjih pokazateljev osebnega uspeha je način, kako nekdo razpolaga s svojim časom. Si predstavljaš kako bi bilo, če bi bil komitent banke, ki bi ti vsako jutro na bančni račun nakazala 86.400 €? Bilo bi več kot fantastično! In kaj bi naredil? Bi se potrudil in vsak dan porabil vse do zadnjega evra, če bi vedel, da se niti cent ne bo prenesel v naslednji dan?
Naj te spomnim…taka banka obstaja. Sicer ne izplačuje evrov ampak sekunde. Ja, govorim o časovni banki. Pa se zavedaš, da vsako jutro na svoj življenjski račun dobiš 86.400 sekund? Kako močno se trudiš, da jih porabiš za ljudi, ki jih imaš rad in stvari, ki jih z veseljem opravljaš? Koliko jih gre v nič vsako noč, ko se števec obrne?
Ne moreš jih privarčevati za naslednji dan, ne moreš jih posoditi, ne moreš jih investirati. Lahko jih le porabiš. Porabiš vse do zadnje sekunde, ki ti je bila ta dan podarjena!

1. Nihče ne more upravljati s časom. Vendar pa lahko vsak po svoje izkoristi svoj čas.

2. Čas je dragocen. Dejstvo je, da osemdeset odstotkov časa porabimo za take stvari oziroma se ukvarjamo s tistimi ljudmi, ki na koncu predstavljajo le dva odstotka tistega, kar resnično radi počnemo.index11

3. Čas je neviden. Ne moremo ga shraniti za slabe čase.

4. Čas je izmerljiv. Vsak od nas ima na razpolago enako število sekund. Ti, jaz, papež.

5. Čas je nenadomestljiv. Nič na svetu ne more nadomestiti izgubljene sekunde, minute ali ure.

6. Čas je prioriteta. Na razpolago imamo dovolj časa, da lahko uresničimo vsako idejo, vendar samo, če postavimo svoj čas na sam vrh prioritetne lestvice.

Naše življenje je sestavljeno iz časa. Naši dnevi se merijo v urah. In naše plačilo so te ure. Naše znanje in naša modrost se meri v letih. In pride čas, ko nam časa zmanjka in šele takrat se začnemo spraševati ali so bile vse tiste sekunde, minute, ure, dnevi, meseci, leta in desetletja porabljeni na najboljši možen način. Zakaj za vraga čakamo?

Nastja

Ali si sploh upaš sanjati?

Ali si sploh upaš sanjati?

Cona udobja. Besedna zveza ob katero se spotakne marsikdo, ko jo zasliši.

Preteklost je za nami, prihodnost nas čaka. Če se v tem trenutku vprašamo kaj si želimo v svoji prihodnosti, marsikdo ne pozna odgovora. Ponavadi znamo povedati česa nočemo. In to je vse. V večini pa vendar znamo povedati kaj nam je, in ni všeč v naši sedanjosti. Prav tako znamo povedati kaj nam je bilo všeč v preteklosti in česa nismo marali. Kje je pa vendar naša prihodnost, kakšna bo?

Že od malega hodimo v šolo in se učimo vsa mogoča znanja, nihče pa nas ne nauči tega, kako zaupati sebi. Kako verjeti vase. Če smo samozavestni in imamo jasno sliko o tem kaj si želimo, nas kaj hitro označijo za arogantneža.

“V življenju bodi priden, ponižen, žrtvuj se, sprejmi kar ti je usojeno in garaj. Sanjarjenje je vendar izguba časa!” Poznano?

Če hočemo v življenju početi in doseči stvari ki si jih želimo, moramo imeti najprej sanje. In kar lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš. Ko imamo sanje, si določimo rok do kdaj bomo želeno dosegli, nato postavimo strategijo, kako in na kakšen način. Korak za korakom smo z delom in vztrajnostjo vsak trenutek bližje svojemu cilju. Vse je odvisno od tebe, vse je odvisno od tega v kaj verjameš. 

Pa si poglejmo nekaj preprostih konceptov con, ki jih je moramo razumeti in upoštevati, da gremo lažje naprej, k novim zmagam naproti.

  • Cona udobja – to so vse znane in poznane okoliščine in situacije, katere obvladamo in nam ne predstavljajo nikakršnega iziva več. Sem spadajo naše rutine, odnos do stvari, znano okolje in ljudje, navadeindex, spretnosti, znanje, vedenje. V coni udobja se počutimo varno, udobno in čutimo da imamo vse pod nadzorom.
  • Okoli cone udobja je cona učenja – potovanja v nove dežele, šolanja in izobraževanja, učenje jezikov, novih navad, branje knjig, spoznavanje novih ljudi in kultur, sestanki z novimi strankami,…to je cona opazovanja, prizkušanja, primerjanja, učenja in zadovoljstva.

So ljudje, ki čutijo strast in navdušenje v spoznavanju in učenju novih stvari in so ljudje, ki se novemu že od daleč izogibajo in jih je novih znanj in spoznanj preprosto strah. In temu se izognejo tako, da se posedejo na kavč v svojo cono udobja. Umik iz nje jim predstavlja nevarnost.

  • Okoli cone učenja je cona panike oziroma cona “nepoznanega, neizkušenega”. Te cone ne izkusijo tisti “zapečkarji”, ki se zadržujejo doma v coni udobja celo življenje, ker se bojijo sveta in si govorijo: “Joj, kaj če se mi kaj zgodi, tam in tam je nevarno, svet je poln grozot in nevarnosti, nisem sposoben, to ni zame, zato bom raje doma, je varneje.” Za vse “pogumneže” in željne novega je to seveda čarobna cona, območje, kjer se dogajajo čudovite stvari. Cona panike je cona velikih izivov.

Kako iz svoje cone udobja v novo cono, kjer je sreča, zadovoljstvo, veselje?

  • Verjemi vase! Si zvezda svojega življenja.
  • Odločaj sam o svojem življenju, sicer bodo drugi.
  • Kreiraj svoje lastno življenje vsak trenutek.
  • Korak za korakom.
  • Ozavesti svoje strahove in prevzemi nadzor nad njimi. Sprejmi jih in se spoprijatelji z njimi. Strah je od zunaj votel, od znotraj ga pa nič ni. Strahove si delamo sami. Kjer ni strahov, ni ovir. Svojo realnost si ves čas določaj sam.

In to ti bo dalo novo vizijo.

Lažje boš izbral in določil svoje cilje, če se bom ustavil, pogledal vase in se vprašal kaj si resnično želiš, kdo si, kaj te motivira in žene naprej in zakaj. Dobil boš odgovore. Vprašaj se kaj bi počel, če bi imel na tekočem računu neomejena sredstva.

Pravo življenje se začne, ko izstopimo iz lastne cone udobja. Pri kreiranju novega življenja bodi s seboj prijazen in potrpežljiv. Ali se res še vedno želiš skrivati “tam”?

Deluj! In tvoje sanje se bodo uresničile prej kot si trenutno sploh lahko predstavljaš!

Ana

Več o coni udobja, učenja in panike v nazornem, sedem minutnem posnetku.

Čao, Sonček!

Čao, Sonček!

Ko ozavestimo in dojamemo to, da je v vsakem trenutku našega življenja prav za vse poskrbljeno, da smo vedno in povsod varni in smo točno tam kjer moramo biti, da se v vsakem trenutku našega življenja dogaja najboljše možno za nas, glede na vse, dobimo moč in voljo, ki premika gore.

Literally!

Zlajnani stavki o tem, kako je zunanji svet odsev našega notranjega, kako stvari same po sebi samo so in jih mi vrednotimo po svoje, v čemer smo genialci, to da si ustvarjamo svojo lastno realnost niso več samo iluzije sanjačev, filozofov in kvazi in nekvazi “duhovnežev”, ker je pač vse iluzija. Tudi to. Tako Jaz kot Ti.

Živimo v najboljšem možnem času, ki nam ponuja neomejene možnosti za karkoli. Lahko dosežemo vse, lahko smo vse. Spusti, dopusti. Tudi na Zemlji je to mogoče. Spremembe so edina stalnica v našem življenju in prav zdaj se dogajajo neverjetno hitro.

Človek, stopi iz sveta svojih lastnih omejitev in začaranega kroga, poberi in vzemi vse svoje delčke nazaj iz vseh svetov, krajev, kjer si jih pustil in pozabil na njih, vzemi jih nazaj iz dlani vseh ljudi, komur si jih raztalal in končno zaživi svojo celoto, svoj bit, svoje življenje, svoje vesolje, iz sebe, saj to pač smo, vsak svoje vesolje zase, posebni in unikatni. Spoznaj, da si vse delaš sam. Poišči in začuti svojo svobodo povsod.

Delaj na sebi iz sebe in samo zase, udejani svoje sanje, svoje zamisli. Strahove in vse izkušnje za katere meniš da so (bile) neljube sprejmi in spreglej v njih dragoceno popotnico za naprej, ne skrivaj se več, za koga?, in končno živi svojo polnost in veličino.

Life is not about finding yourself. Creating is much more fun, creating is creative and it is never ending story. Vse nam je že uspelo, na vseh nivojih. Gremo samo še na izlet skozi izkušnje, to smo si izbrali z razlogom.

Kaj se mi lahko zgodi če uporabim vse svoje možnosti, zmožnosti?

Ko imaš sebe, ti pač nihče ne more ničesar več vzeti. Raz(m)čuti.

Ana

Metulj, mavrica in sanje

Metulj, mavrica in sanje

Divjala je nevihta, zvoki prelepe uspavanke so se spreminjali v tuljenje vetra in bobnenje groma. In svetleč soj kresničk je počasi pojemal, ko so dežne kaplje neusmiljeno bičale njeno srce. Utapljala se je v groznih bolečinah, oklepala se je spominov in ihtela v temno noč.

Zagledala je roj pisanih metuljev. Prekrili so njeno krhko, nedolžno telo in iz krvavečega srca odnesli strah, ki jo je tiščal k tlom. Ponesli so jo k sanjam, tja, kjer vsak dan marljivo pletejo mavrico in samo izbranci smejo obiskati ta čudovit kraj. Iztegnila je svojo nežno roko, da bi utrgala košček mavrice, ukradla svoj košček sanj. A vsa ta božanska lepota ji je spolzela 825b4e9a923b85d246c5752d58e4ff2cskozi prste. “Ne dotikaj se”, so ji šepetali metulji. “Mavrica je kot eden izmed nas. Kot metulj. Če se je dotakneš izgine. Če metulja primeš za krila umre. Ne dotikaj se, samo pojdi. Pojdi za metuljem. Pojdi za mavrico. Pojdi za sanjami.”

Zjutraj je na blazini opazila metuljevo krilo. Lesketajoče barve so se nežno objemale s sončnimi žarki. Zazdelo se ji je, da v svoji dlani vidi vse tiste čudovite mavrične barve in spomnila se je besed. Če je hotela še pred nekaj trenutki zadržati mavrico v svoji dlani, je sedaj le še bolj razprla svoje dolge prste in mavrica se je lahkotno razlila čez njeno nežno roko. V očeh so se ji zalesketale solze, milijoni svetlečih kresničk so napolnili njeno srce. Blažena melodija je napolnila njeno dušo in neskončna ljubezen je prežela njeno ranjeno srce.

Iz daljave je zaslišala prijazne besede: “Ne boj se. Strah je ostal na drugi strani, izgubljen v temačnem breznu žalosti in brezupja. Ne more ti slediti v naše kraljestvo, kraljestvo metuljev. Tu si varna. Dan in noč.”

Soba se je spremenila v ogromen metuljev zapredek, spleten iz dolgih niti najrazličnejših barv. Notranjost je bila mehka kot cvet bombaža, opojno dišeča in neskončno udobna. Igrala je prijetna glasba. Počutila se je varno. Bila je brez skrbi. Predala se je in uživala v trenutku.

yayz_butterflies_by_asseveraveta-d3e4ez0A že naslednji hip se je zavedla, da ne more ostati, čeprav ji je bilo zelo všeč. Mora naprej. Proti mavrici. Teči za metuljem. Slediti svojim sanjam.

Nastja

Ljubezen je le beseda

Ljubezen je le beseda

Ljubezen je le beseda

“Ljubim te.” Tako preprosta beseda, ki mi gre tako težko z jezika. Zdi se mi posladkana, prežvečena in prevečkrat zlorabljena. Pa vendar nekomu ogromno pomeni. Nariše mu nasmeh na obrazu. Prižge iskrice v modrih očeh. V srcu zaigra njegovo najljubšo pesem.

In življenje je prekratko, da bi lahko imela to besedo zaklenjeno v svojem srcu. Ljubim, ker moram ljubiti. V nasprotnem primeru vsa moja ljubezen izgubi pomen. Ljubim, pa čeprav nazaj ne dobim ljubezni .

Sem kot vrtnica v čudovitem vrtu, ki uživa v družbi čebel, pa čeprav ji niti ena ne pride blizu.

Pa sonce vpraša vrtnico: “Se še nisi naveličala čakanja?”

“Sem”, odgovori vrtnica. “A če zaprem svoj cvet, bom ovenela in umrla.”

Srce imam za ljubezen vselej odprto, pa čeprav ljubezni, ki si jo tako zelo želim, ni na vidiku. Včasih, ko se mi zdi, da me bo samota ubila, je ljubezen tisto gorivo, ki mi daje energije za še več  ljubezni. Ker ljubezen je kot voda, ki se spremeni v deževni oblak in se dvigne proti višavam, od koder z razdalje opazuje ljubljeno zemljo. Preprosto ve, da se bo nekega dne, v obliki dežnih kapljic, spet vrnil tja in poljubil žejno zemljo.

Ljubezen je le beseda, dokler ji ne dopustim, da prežame moje telo in duha.
Ljubezen je le beseda, dokler ne pride nekdo, ki ji da tisti pravi pomen.
Tista beseda je ljubezen… so prepevali The Beatles…

The Word

Say the word and you’ll be free,
say the word and be like me.
Say the word I’m thinking of,
have you heard?

The word is “love.”

It’s so fine, it’s sunshine,
it’s the word “love.”

tumblr_lhjsicDQaL1qbti8vo1_500In the beginning I misunderstood,
but now I’ve got it, the word is good.
Say the word and you’ll be free,
say the word and be like me.
Say the word I’m thinking of,
have you heard?

The word is “love.”

It’s so fine, it’s sunshine,
it’s the word “love.”

                                                                                                                                                                       Nastja

Zaobljuba sreči

Zaobljuba sreči

Obljubljam, da bom živela to življenje strastno in z namenom,
Da bom živela za človeške vrednote; poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir in radost,
Da bom hitro in vse odpustila in brezpogojno ljubila,
Da bom živela pogumno in se z veseljem učila,
Da bom delala ustvarjalno in pošteno ter verjela v čudeže,
Da bom rastla v duhu in se imela rada.

Obljubljam, da bo v mojih mislih le hvaležnost in prijaznost,
Da bom vztrajna in izzive premagovala z dostojanstveno eleganco,
Da bom živela za ta trenutek, se učila iz preteklih lekcij in skrbno načrtovala prihodnost,
Da bom širila svoja obzorja, utrdila svoj značaj in poglobila razmišljanje o različnih področjih,
Da bom v drugih in v sebi videla le najboljše stvari,
Da se bom smejala, igrala, blagoslavljala in služila najboljšemu namenu.

Obljubljam, da bom poiskala lepoto v mračnih dneh življenja,
Da bom sprejela dejstvo, da ima najlepša vrtnica najbolj ostre trne,71621_610891015598997_1219952787_n
Da bom ljubila navdih, enkratnost in plemenitost,
Da ne bom življenja jemala kot nekaj samoumevnega,
Da bom do sebe manj stroga in bolj prizanesljiva,
Da bom za seboj pustila boljši svet kot sem ga našla ob rojstvu,
Da bom ostala zvesta tisti božanski, svetli iskrici, ki jo nosim v srcu in mi daje moč,
Da bom potrpežljivo stopala po poti življenja, vse do želenega cilja.

Zatorej obljubljam, da bom živela življenje sreče, ki se bo neprestano množila in globokega zadovoljstva, ki bo rezultat priložnosti, vztrajnosti, preizkušenj, navad, misli in tveganih izzivov. Obljubljam, da se bom prav vsak dan trudila biti mogočna ljubezen, zanimivo učenje in nenehna rast. Vsak dan počasi, korak za korakom. Obljubljam.

Nastja

a + ( -b ) = ?

a + ( -b ) = ?

Ne, ne obožujem matematike. Sploh ne. Pa čeprav sem nekje prebrala, da se ljudje sploh ne zavedamo, kako enostavna je, če jo primerjamo z življenjem. Pa poglejmo naslednje enačbe;

pozitiven odnos + negativna situacija = pozitiven rezultatillustration,optimistic,positive-79878ec9761675d243c82bf04b923ea8_h

Pozitiven odnos v negativni situaciji = bolečina. Strinjam se. Nikdar ni enostavno odpustit in iti naprej, ko te nekdo razočara. Res se ni enostavno smejati, ko nimaš denarja, da bi otroku kupil darilo za rojstni dan. Ostati optimist kljub problemom in nevšečnostim je najtežja pot, ki si jo lahko izberemo. Hkrati pa je tudi najboljša izkušnja in nagrada je vredna vsakega truda. Velikokrat  rezultati ne bodo taki kot bi pričakovali ali želeli, vendar pa bomo z vsako lekcijo postajali boljši.

pozitivna situacija + negativen odnos = negativen rezultat

Strah ne predstavlja nikakršne ovire pri doseganju ciljev. Predstavlja oviro, kadar mu dovolimo, da nam prepreči, da bi naredili tisto kar si želimo. Če srečamo ljubezen svojega življenja naj nam strah pred obvezo in odgovornostjo ne prepreči, da bi bili srečni z nekom, ki ga ljubimo. Lahko se zgodi, da bomo zaradi strahu opustili svoje sanje in se na stara leta tolkli po glavi, ker smo spustili priložnosti iz rok.

pozitiven odnos + negativen odnos = pozitiven / negativen rezultat

Nihče ni popoln. Tega se, upam, vsi zavedamo. Imamo slabe in dobre lastnosti. Vendar pa je zelo pomembno, katerim dovolimo, da prevladajo. Če pustimo negativnim čustvom, da ob vsaki neprijetni situaciji izbruhnejo na površje, bomo življenje doživljali kot najtežji matematični test. V kolikor pa spustimo na plano pozitivne in optimistične vibracije, bo naše življenje enostavno rešljiva matematična enačba.

raindrops_falling_onto_girls_handsNe glede na to, kako močno se trudimo, da bo naše življenje imelo pozitivno konstanto situacij, odnosov, ljubečih ljudi vsepovsod, moramo biti pripravljeni tudi na spremenljivke in neznanke kot so na primer porazi, kritike, razočaranja, ki nas čakajo pod črto.

Poznavanje matematičnih enačb naj bo v veselje vsem matematičnim navdušencem, razumevanje smisla življenja in enostavno seštevanje pozitivnega in negativnega pa za tiste, ki imamo radi življenjske enačbe.

                                                                                                                                                                      Nastja

Včasih

Včasih

Včasih pomeni biti jaz, biti zaslepljena od naslade in užitka, ujeta v mrežo sreče in pogreta z ljubeznijo.

Včasih pomeni biti jaz, biti polna spoštovanja in tišine in opita od lepote, ki je neskončna.

Včasih pomeni biti jaz, imeti oči polne solz hvaležnosti, saj se zavedam, da imam vse kar potrebujem. Hvaležna za vse, kar mi 1186735_502676549821695_1213724022_nje bilo dano in hvaležna za vse, kar me še čaka.

Včasih pomeni biti jaz prekleto zapleteno stvar, saj moram pogruntati način, kako biti idealen jaz, v tem resničnem, včasih umazanem svetu.

Včasih je biti jaz precej boleče, ko vidim toliko ljubezni, toliko gorja in bolečine, ko pustim stvarem, da vstopijo in izstopijo iz mojega srca.

Včasih pomeni biti jaz, spustiti stvari in osebe, na katere sem navezana, da gredo po svoje in  se včasih navezati na osebe in stvari, za katere bi raje videla, da gredo svojo pot.

Včasih pomeni biti jaz težko breme na mojih ramenih in sprašujem se ali je vredno moje ljubezni, mojih občutkov, mojega znanja.

Vendar pa je vedno…

Najbolje biti jaz. Ne glede na vse. Bolečina pride, ko se skušam skriti, ko si na vse pretege želim potrditve drugih, ko pustim, bright_future_by_kara_a-d6f88xtda me drugi spreminjajo v sebi všečno verzijo.

Moj jaz je obsojen biti sijoče veselje, čudovit in perfekten jaz.

In učim se…

Učim se živeti v tem telesu in ga sprejeti za svojega.

Učim se biti eno samo veselje, kljub vsem zadanim bolečinam.

Učim se narediti prostor vsem blagoslovom, ko se otrpla od strahu ne morem premakniti.

Učim se prositi za pomoč in jo sprejeti, ko mi je ponujena.

Učim se odločiti. Pogosto so prave odločitve tiste, ki pridejo same od sebe in ne tiste, za katere potrebujem toliko energije, da bi lahko zavrtela Zemljo. Včasih so najenostavnejše odločitve, prave odločitve.

Učim se, da padamo vsi in vsi se poberemo. Vsi potrebujemo ljubezen in spoštovanje in vse kar potrebujemo imamo pred nosom.

 

                                                                                                                                                              Nastja

 

Ranjeno srce

Ranjeno srce

Moram ga preboleti. Zaradi njega sem izjokala vse solze, prebedela nešteto noči in pojedla preveč čokoladnega sladoleda. Moram naprej. Življenje bo postalo pekel, če se ne izvijem iz njegovega primeža. Nisem si želela teh občutkov in nisem hotela biti edina igralka v tej ljubezenski zgodbi. Včasih sem si želela, da bi se skupaj postarala. Pa čeprav bi to pomenilo, da je za vedno vklenil moje srce.

Kako naj pozdravim svoje ranjeno srce?

  1. Sprejmi ljubezen

Zakon vesolja pravi, da se nobena ljubezen, ki sem jo sprejela od kogarkoli, ne izgubi, pa čeprav  partnersko razmerje dobi drugačno obliko. Tisto ljubezen bo nadomestila druga, vendar jo moram sprejeti.

  1. Ne bo se več ponovilo

Ali pa se bo. Tega ne vem. Pretirano razmišljanje, strah in neodločenost, nič od tega mi ne bo pomagalo. Tem občutkom moram dati le čas. Predelati enega za drugim. Strah in negotovost pred prihodnostjo me pri tem samo ovirata.

  1. Pusti

Opustiti moram sanje o tistem kar bi lahko bilo. O upih in načrtih, ki sem jih risala v svojem srcu. Takega razpleta nisem pričakovala, pa vendar se je zgodilo.

  1. Kaj ne pomeni pusti, naj gre

To vsekakor ne pomeni, da moram vse skupaj pozabiti, da ne smem porabiti nekaj časa za analize. Moram pa paziti, da analiziranje ne postane pekoča bolečina v moje srcu in samopomilovanje.

  1. Učna ura

Vem, da je v vsakem razmerju veliko učnih ur, tudi takšne, ki jih na urniku še nisem imela. Naučiti se moram živeti na način, ki bo moj in meni ljub. Kot potovanje v tuje kraje, kjer je druga kultura, eksotične jedi in škrlatni sončni zahodi.

  1. Privošči si

Ko se nad mojo glavo zgrnejo temni oblaki, moram najti svetlobo. Pa naj bo to sprehod po dežju, čokoladna torta, razvajanje v toplicah ali neskončno dolg čvek po telefonu.

  1. Migaj

Če sedim na mestu, moja energija ne kroži, pač pa ždi pod mojo ritjo in se segreva do vrelišča. Moram migati, pospraviti navlako v stanovanju, omesti pajčevine in povabiti svoje ranjeno srce in zamegljene možgane na lahkoten tek.

  1. Bodi nežen

shutterstock_102667127Po operaciji na odprtem srcu pacienti dolgo okrevajo. Zato si bom vzela toliko časa kot ga potrebujem.

  1. Verjemi

Vedno in takoj je težko verjeti. Vendar sem prepričana, da bom pozdravila svoje ranjeno srce. Verjamem, da je v mojem majhnem srcu še veliko ljubezni.

 

                                                                                                                                                           Nastja

Ko mi življenje ponudi limone …

Ko mi življenje ponudi limone …

Kdaj si imel nazadnje slab dan, grenko izkušnjo? Kdaj ti je že deževen dan  zagrenil življenje? Ja, življenje je lahko grenko in kislo. Lahko je sladko, slano, ostro in začinjeno. Če verjamemo ali ne, nam življenje ponuja neskončno paleto začimb in okusov, s katerimi si lahko začinimo življenje.

Moje življenje je kislo in grenko. Pa ne samo takrat, ko se me loti prehlad in jem limone in grenivke za zajtrk, kosilo in večerjo. Kislina mi kaj kmalu začne razžirati jezik in usta.

Kaj na naredim?

Pripravim si sladko limonado z dodatkom medu, ki spodbudi moj imunski sistem, očisti jetra in deluje proti bakterijam. Ali palemonade1 se pocrkljam z osvežilno limonino torto!

In ta ista kislina mi razžira tudi življenje.

Kaj naj naredim?

Nekaj podobnega lahko uporabim za zdravilo tudi v kislo grenkih dnevih, ki mi jih ponuja življenje. Prave sestavine, zmešane v pravem razmerju, postanejo priložnost za hitro polnjenje notranje moči, čiščenje in preobrazbo.

Kako si pripraviti odlično limonado iz kislih trenutkov?

Stisni sok toliko limon kot meniš, da je trenutek, ki ga prav zdaj doživljaš, kisel. Dobro se zavedaj čustev, ki jih nosiš v srcu. Občuti jih. Vdihni jih in jim izreči dobrodošlico.

Dodaj vodo. Naj čustva svobodno zaplavajo. Naj se premaknejo in izbruhnejo na površino. Govori, pleši, kriči, piši, igraj, poj ali slikaj.

Dodaj med. V dani situaciji poišči pozitivne stvari. Poglej resnici globoko v oči in se zavedaj te izkušnje. S pozitivnostjo se bo spremenil tudi pogled na težavo in to bo spremenilo tudi okus, verjemi.

Popij. Dovoli si prebaviti neprijetno izkušnjo in pojdi naprej.

4.0.1Naslednjič, ko ti življenje pošlje kisle limone, bodi hvaležen in jih uporabi kot čiščenje duha in uživaj v popolnem očiščenju, ki ga ponujajo.

V življenju vsak dan srečamo kakšno “limono”; kisli obrazi, zagrenjeni pogledi in skisane avre. Dobra stvar pa je, da ti ni treba biti “limona”, če tega ne želiš. Še boljša stvar pa je, da lahko vsem tistim “limonam”, ki se drgnejo ob tebe naravnost poveš, naj si kupijo tekilo in sol in naj tebe pustijo pri miru.

                                                                                                                                                                   Nastja

 

O ženski, ki sanja

O ženski, ki sanja

Ure in ure iskanja odgovorov o življenju so me pripeljale sem, za pisalno mizo opremljeno z računalnikom, tipkovnico in miško. Na njej se nahaja še knjiga, skozi katero se prebijam v upanju, da v sledečih mesecih uspešno opravim naslednji in predzadnji izpit na univerzitetnem študiju računalništva in informatike, ki ga že nekaj let obiskujem. Izredno se že veselim pisanja diplome! Malo manj pa prebiranju dolgoveznih člankov in iskanju informacij, ki bi mi pokazale najboljšo možno pot do zaključka mojega “perspektivnega” študija. In kakor se ta dogodek približuje, tako se mi porajajo ideje, kako nadaljevati to brezčasno potovanje skozi obstoj individuuma in kolektivnega vesolja.

S pomočjo ne ravno prve klase zvočnikov in vseobsežnega interneta me pomirja in razveseljuje glasba bivše Juge. Uh! In breathe_by_sibayakravno se je začela vrtet ena mojih najljubših – “Ne daj se Ines” interpretirana od Rade Šerbedjije, a čudovito opesnjena in skladana s strani Arsena Dedića. Ob zvokih violine, nežni spremljavi, ki se priliči taki pesmi, mi je padlo v uho “…meni je ipak najdraži početak..” Tukaj sem zdaj jaz, kot že ničkolikokrat prej – na začetku.

Vedno so mi bili všeč začetki, saj so naznanjali nekaj novega, neizkušenega, včasih tudi drznega. Nov prijatelj, nov učitelj, novo okolje, nov izziv, nov občutek in ne nazadnje novo Zavedanje! Vsi ti začetki so prepleteni v neskončno igro življenja in vedno znova naznanjajo nova vprašanja o našem namenu v sklopu le-tega. Vsak korak nas vodi bližje, pravijo. A jaz želim biti tam že zdaj! Predolgo sem čakala in upala, da se mi odkrije skrita misija, na katero sem se podala, a verjamem, da je praktično že tu. Le še malo, takoj iza ovinka… zopet nov začetek. Namenila sem se, da bo ta daleč najbolj pomembnen korak k mojemu resničnemu namenu. Ne vem točno, kateri bi to bil, a ga kljub vsemu slutim tik preden zaspim ali se zbujam, le da ga nikoli še nisem ujela v vsej njegovi lepoti.

Občutek imam, kakor da se mi po dolgih sanjah odpirajo oči in imam pogled še zamegljen, nedefiniran. Vidim poteze predmeta, za katerega ne vem točno, kam bi ga dala, kaj točno je, še najmanj pa od kod izvira. Ampak je tu. Rada bi se ga dotaknila, pa ga ne dosežem. Dlje je kot sem ocenila s svojim zamegljenim pogledom. Zakoni fizične ravni bivanja mi tako 43b0ccb3a172bcce923342a19589b56c d5jivdvonemogočajo stik s tem mojim svetim gralom. Kaj, ko bi poskusila drugače? Na način, katerega fizična raven ne definira. Ali ga lahko prepoznam zgolj s čutenjem, ki izvira iz same sredice mojega bivanja in hkrati presega meje mojega telesa? V bistvu se ne zdi kot slaba ideja. Umirim se, začutim svoje telo in z njim bolečine, ki jih nosim. Hitro izginejo, če jim vdihnem ljubezen. Vstopam globoko v svojo bit z zahtevo, da mi je dan natančen odgovor. Tu se lahko dotaknem svoje sredice. Tu je skrito vse kar obstaja. Pokaži mi!

V tem se začnem spominjati sanj. Vem, da se tam skrivajo pravilni odgovori na goreča vprašanja moje duše. Sanje mojega življenja…

Ne daj se Ines!

Hejdi Martinšek

 

Pismo

Pismo

Draga moja,

oglaša se ti tvoj stari prijatelj, Strah. Pišem ti v imenu mojih dragih bratov gospoda Panike, gospoda Tesnobe, gospoda Živčnega in sester gospe Bojazni in gospe Skrbi.

Pišemo ti, ker te imamo neskončno radi. Popolnoma te podpiramo v vsem česar se lotiš, podpiramo te v tvojih sanjah in sreči. Vemo, da se sliši neverjetno, vendar prosimo, da nas poslušaš, saj ti bo to za vselej spremenilo življenje!

Ukazali so ti, da me moraš premagati. Da se moraš meni, gospodu Strahu, izogibati. Zdi se mi, da so ti rekli, da sem celo tvoj 970045_660593793968013_701716526_nsovražnik. To seveda ni res.

Resnica je…strah…to sem jaz, predstavljam tvojega zaveznika in enkratno moč, ki jo imaš. Kaže, da ti je družba vcepila v to tvojo pamet, da sem jaz tisti, ki predstavlja oviro na poti do tvojih sanj. Pravzaprav je resnica ravno nasprotno. V tistih trenutkih, ko nisi sposobna pokazati niti trohice razumevanja za dano situacijo, ko se ne moreš nikakor premakniti naprej proti sanjam, takrat me namesto dobrodošlice podiš stran. Povem ti, da bi me prav takrat morala sprejeti, me vdihniti, začutiti in objeti in slišati sporočilo, ki ti ga prinašam.

S svojo ignoranco, ko se delaš, da sem neviden, ko se mi upiraš in me zatiraš, takrat najbolj škoduješ sebi, saj si ne dopustiš veselja v tistem trenutku in božanskega občutka, da si živa. Hecno, kaj? Poslušaj, postaniva spet prijatelja?! Ker ti resnično želim, da zaživiš na polno!

Obnoviva najprej, kdo sem v resnici. Sem prvinski odgovor na tvoj občutek, takrat ko izveš, da je nekdo, ki ga imaš rad, v nevarnosti. Poganjajo me hormoni in nevroni v tvojih možganih, ki ti omogočajo hiter odziv, če se počutiš ogroženo. Sem tista moč, ki te ohranja pri življenju v nevarnih situacijah. Vidiš, kako pomemben sem? Kdo ti je rekel, da sem tvoj sovražnik? Problem ne tiči v meni ampak v tvojem dojemanju nevarnosti, varnosti in grožnje.

shutterstock_102667127Tam kjer živiš ni živali, ki bi ti stregle po življenju ali morilcev, ki bi se sprehajali po ulici, čeprav je v medijih vsak dan kaj na to temo. Pa vendar se lahko zaneseš na svojega super prijatelja, gospoda z imenom Instinkt, ki ti bo prišepnil,ko boš ogrožena oziroma kadar bo vse v redu. In svetujem ti, da ne verjameš vsega kar pišejo po časopisih in govorijo na televiziji. Skrbno izbiraj svoje misli!

Kadar verjameš, da predstavlja plezanje v skalah zate grožnjo, takrat me boš občutila kot tisti zdravi strah. To je včasih zoprno in se ti opravičujem zaradi razbijanja srca in vseh ostalih tegob. Vendar sem programiran tako, da se odzovem na tvoja prepričanja. Kar pomeni, da si ti moj gospodar in jaz sem tvoj ponižni sluga.

Ne krivi mene, če me izkoriščaš v druge namene. Delam samo tisto, kar mi ukažejo. In kot kaže, je kar nekaj stvari, katerih te je strah; spremembe, neznano, delanje napak in tvoja vsevednost. Vse tisto kar v resnici potrebuješ za doseganje ciljev in sanj. Res hecno, kako se ljudje bojite teh stvari. Ko sem v službi živali, me resnično uporabijo le takrat, ko se borijo za življenje.

Predlagam, da se nad mojim pismom zamisliš in ga prebereš znova in znova, vse dokler ne boš resnično razumela, kaj sem ti želel sporočiti. Verjamem, da se boš čez nekaj časa zbudila v resnico, da sem jaz, Strah, le tvoj ponižni služabnik. Veselje, ljubezen, božanskost in svoboda bodo takrat postali tvoji nesmrtni prijatelji.

Tvoj zvesti prijatelj,

Strah

                                                                                                                                                                   Nastja

Jeza in ljubezen

Jeza in ljubezen

Oče si je omislil nov avto. O takem modelu je sanjal že kot najstnik, sedaj pa je na trg prišel še bolj dodelan model, v katerega se je takoj zaljubil. “Super”, si je govoril sam pri sebi. “Avto je prava igrača za nas zrele, odrasle moške, ki vedo kaj hočejo. Samo še barvo izberem in potem bom glavni!”

Pa pripelje lepotca domov in ga postavi na ogled. Vsi ga občudujejo. Oče je ponosen, saj je naredil kupčijo desetletja. Vsi mu zavidajo.

Seveda je treba za avto skrbeti; ga prati in polirati, da se še v meglenem jutru blešči kot sonce. To opravilo mu je bilo v velikoveselje.

Nekega jesenskega popoldneva je tako skrbno loščil svojega jeklenega konjička, ko ga je pri delu zmotila štiriletna hči. “Očka1966 Shelby Cobra 427 Super Snake Muscle Cars, ti lahko pomagam,” ga je prosila. “Ne, bom raje sam,” ji je odgovoril. Pa se deklica ni pustila odgnati. “Daj, prosim!”, je moledovala. V trenutku, ko je oče pokimal, je dekletce zgrabilo kamen in začelo vleči po avtomobilu. Oče je zavpil, besen skočil do hčere in začel udrihati po nežnih rokicah. Tolkel je in mlatil okrog sebe in se niti ni zavedal, da v roki drži tubo polirne paste.

Ko se je v dogajanje vmešala mama, je bila v šoku. Dekletce je odpeljala v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima prste na obeh rokah večkrat zlomljene. Z operacijo jih niso uspeli rešiti, zato so ji prstke amputirali.

Ko je deklica videla očka, ga je nežno vprašala:”Mi bodo prstki še enkrat zrastli?” Očka je ostal brez besed. Ni vedel kaj naj naredi. Stopil je do avtomobila in ga začel brcati, dokler ni obnemogel obstal. Razočaran sam nad sabo, se je sesedel ob avtomobil in se zazrl v porisano pločevino. Hči mu je na avto napisala:”Očka, rada te imam”.

Jeza in ljubezen sta močni čustvi, ki ne poznata meja. Zato si zapomni:”Stvari so narejene z namenom, da se uporabljajo, ljudje pa se rodijo zato, da jih imamo radi.” V današnjem svetu pa na žalost drži ravno nasprotno: “Ljudi uporabljamo in stvari imamo radi.”

                                                                                                                                                             Nastja

Sladoledno življenje

Sladoledno življenje

Poletje je čas za morje, uživanje in seveda sladoled. Vsi ga imamo radi. Majhni in veliki. Prija tudi našim kosmatincem na štirih tačkah. Tudi sama ga obožujem in všeč mi je misel:

“Življenje je kot sladoled, poliži ga, preden se stopi.”

Kako lahko primerjam kepico najljubšega sladoleda z življenjem. To pa ja ni isto! Pa poglejmo…

  • passion_by_mylifethroughthelens d5uunn9Sladoled pravzaprav ni jed. Ni na jedilniku za zajtrk, kosilo ali večerjo. Ampak si ga lahko privoščiš kadarkoli. Kot življenje…leta in leta lahko porabiš za iskanje smisla, vendar pa se ti v uživanje ponuja tukaj in sedaj.

  • Sladoled moraš, vsaj poleti, začeti lizati takoj, ko ga dobiš v roke. Če bi čakal na pravi trenutek, ga z razdalje občudoval kako lepe oblike je, bi na koncu dobil čudno brozgo. Tudi življenje moraš zgrabiti takoj in ga živeti, saj ti lahko hitro spolzi skozi dlani.

  • Sladoled lahko pogoltneš, ne da bi ga resnično okusil. Kadar se v življenju preveč ženeš za nepomembnimi stvarmi, se zgodi, da si preveč zaposleni, da bi ga lahko objel z vsemi čuti.

  • Sladoled ima veliko kalorij! Misliš, da jih življenje nima? Zakaj pa se večina zredi, ko pride v zrela leta?

  • Neskončno sladolednih okusov. Od tistih standardnih do zelo eksotičnih. Vsak ima svojega favorita, katerega imaš pa ice-cream3ti najraje? Tudi življenje ima tisoč in en okus. Jaz prisegam na okus sreče s kančkom grenke čokolade.

  • Sladoled in življenje sta še slajša, ko jih deliš s tistimi, ki so ti blizu in jih imaš radi.

  • Vsakič, ko oblizneš sladoled, je okus malce drugačen. Se strinjaš? Pa saj mi tega sploh ni treba omenjati. Tudi v življenju trenutek ni enak trenutku. Prav vsak je božanski.

  • Če sladoled prehitro poližeš,  te začne praskati po grlu ali te napade glavobol. Tudi življenje včasih povzroča hude migrene.

  • Sladoled je vreden greha. Prav tako življenje.

  • Vendar pa mora biti sladoled res dober, da ga z užitkom poližeš. Tudi življenje mora biti odlično, da lahko v njem uživaš.

Kakšen je tvoj najljubši okus….življenja?

                                                                                                                                                          Nastja

 

(Ne)filozofska razlaga življenja

(Ne)filozofska razlaga življenja

Prvi dan je Bog ustvaril psa in rekel: “Ves dan lepo pridno sedi pred vrati in zalajaj na vsakogar, ki pride mimo. Delo ni težko. Podarim ti dvajset let življenja.”

Pes pa mu odgovori: “Da bi lajal dvajset let? Kaj pa če se dogovoriva, da vzamem deset let in hvaležno odklonim ostalih deset?”

Bog se je strinjal.

Drugi dan je Bog ustvaril opico. “Zabavaj ljudi, naredi kakšno vragolijo in jih nasmej. Podarim ti dvajset let življenja”, ji je ___foster____by_rare_pearl-d5ne5b1rekel.

“Da bi dvajset let zganjala norčije? Nastopati vsak dan, naslednjih dvajset let? To je preprosto preveč. Vrnem ti deset let kot ti jih je vrnil pes, velja?”, mu je odgovorila opica.

In Bog se je strinjal.

Tretji dan je Bog ustvaril kravo. Rekel ji je: “Kmetu boš pomagala delati na njivi. Vsak dan boš trpela pod žgočim soncem. Mleko, ki ga boš dala kmetu, mu bo pomagalo nahraniti družino. Ker boš tako pridna in ustrežljiva, ti podarim šestdeset let življenja.”

Krava ga je pogledala in mu rekla: “Šestdeset let naj živim in delam vsak dan, od zore do mraka? Nemogoče. Kaj praviš na to, da vzamem dvajset let in ti ostalih štirideset vrnem, kot sta to storila pes in opica?”

Bog se je ponovno strinjal in vzel nazaj leta, ki mu jih je vrnila krava.

Četrti dan je Bog ustvaril človeka. Dejal mu je: “Jej, spi, igraj se, poroči se in uživaj življenje! Podarim ti dvajset let življenja.”

Človek je zgroženo odgovoril: “Samo dvajset let dobim? Bi se lahko zmenila, da dobim še tistih štirideset let, ki ti jih je vrnila krava, tistih deset, ki jih je vrnil pes in deset opičjih? Če seštejem bi jih bilo skupaj osemdeset. Kako se ti zdi?”

“V redu, človek. Kakor hočeš, sam si prosil.”

In temu človeku, ki se je z Bogom pogodil za osemdeset let življenja, se moramo zahvaliti, da prvih dvajset let spimo, jemo, se otrok soncnicaigramo in uživamo. Naslednjih štirideset let garamo in se trudimo, da preskrbimo svojo družino. Naslednjih deset let zganjamo norčije in zabavamo svoje vnuke. In zadnjih deset let sedimo pred hišo in lajamo na vsakogar, ki pride mimo.

Moj nasvet za vse generacije: Zajemimo življenje z veliko žlico in se ne oziraj na leta. Zakaj ne bi  uživali prav vsak dan, vsak mesec in vsako leto, ki nam je podarjeno?

Nastja

 

Vedno pri roki. Vedno v srcu.

Vedno pri roki. Vedno v srcu.

Ko me vprašajo po najljubši knjigi oziroma po tisti, ki je name naredila močan vtis, najprej pomislim na knjigo Paula Coelha, Alkimist. Knjigo bi moral prebrati prav vsak, zato si jo zapiši na vrh seznama za to poletje. Glavni junak na popotovanju skozi puščavo sreča alkimista, ki…

Ne, več ne bom izdala, saj potem zgodba ne bo zanimiva!
S teboj pa bi želela deliti štirideset Coelhovih rekov, ki te bodo navdahnili, da boš poslušal svoje srce in sledil svojim sanjam…

  1. Bodi pogumen. Tvegaj.
  2. Vsak prezrt blagoslov se spremeni v prekletstvo.
  3. Da ljubiš ne potrebuješ nobenega razloga.
  4. Ljubezen te lahko popelje v nebesa ali v pekel. In verjemi, vedno te nekam pelje.
  5. Ne predaj se strahu. Če se predaš, ne boš nikdar mogel govoriti s svojim srcem.
  6. Vse kar vidiš je le vidna plat realnosti.
  7. Vedno upoštevaj vsako znamenje.Power_by_P_N_E
  8. Modreci so modri le zato, ker ljubijo. Norci so nori zato, ker mislijo, da razumejo ljubezen.
  9. Življenje privlači življenje.
  10. KO SI RESNIČNO ŽELIŠ NEKE STVARI TI VESOLJE POMAGA, DA SE TISTA ŽELJA URESNIČI.
  11. Moraš se znati ustaviti in biti dovolj ponižen, da boš razumel, da tudi skrivnosti obstajajo.
  12. Lahko oslepiš, če je vsak tvoj dan enak prejšnjemu. Vsak dan je drugačen, vsak dan ti prinese nov čudež.
  13. Ne utopiš se, ker padeš v reko. Utopiš se, ker ne dvigneš glave nad gladino vode.
  14. Čudež življenja boš popolnoma razumel takrat, ko boš pustil, da se zgodi tisto nepričakovano.
  15. Dve strateški napaki, ki jih lahko storiš sta, da se odzoveš preveč resno in pustiš, da priložnost zleti mimo. In če se želiš temu izogniti deluj kot vojak, ki vsako situacijo znova in znova premisli in se ne opira na mnenja drugih, formule ali recepte.
  16. Če se posvetiš sedanjosti, jo lahko izboljšaš.
  17. Če sem resničen v tvojih sanjah vedi, da se bom nekega dne vrnil.
  18. Obstaja tista ljubezniva roka, ki obudi ljubezen in ustvari dušo dvojčico prav za vsakega človeka na svetu.
  19. Jezik, ki ga razume vsako srce, je jezik ljubezni.
  20. JEJ, KO JE ČAS ZA TO. IN POJDI NAPREJ, KO JE ČAS, DA GREŠ.
  21. Življenje bo zabava, veličastno doživetje, saj je življenje trenutek, v katerem prav sedaj živiš.
  22. Če se lahko vedno osredotočiš na sedanjost, boš srečen človek.
  23. Čakanje je boleče. Pozabljanje je boleče. Najhujše trpljenje pa je tisto, ko ne veš kaj bi rad naredil.
  24. Ti si tisti, ki hraniš dušo tega sveta.
  25. Ne pozabi, tam kjer je tvoje srce, tam boš našel svoj zaklad.
  26. Samo ena je stvar, ki ti lahko prepreči, da uresničiš svoje sanje. Ta stvar je strah pred neuspehom.578526_148843365281087_1492871775_n
  27. Večina ljudi dojema svet kot grozljiv prostor. In ker ga tako dojemajo, to tudi dejansko je.
  28. Povej svojemu srcu, da je strah pred trpljenjem večji kot pa trpljenje samo.
  29. Naključja ne obstajajo.
  30. NIKOMUR SE NI TREBA BATI NEZNANEGA, ČE JE LE ZMOŽEN URESNIČITI TISTO, KAR POTREBUJE IN KAR SI ŽELI.
  31. Nič ne more nadomestiti izkušnje.
  32. Ko sprejmeš odločitev je, kot bi se prepusti močnemu toku reke, da te odnese v neznano.
  33. Obstaja nevidna moč, ki stremi k temu, da postaneš legenda in ti na kruh namaže uspeh.
  34. SANJE SO JEZIK, KI GA GOVORI BOG.
  35. Svet v katerem živiš bo boljši ali slabši. Odvisno je od tebe ali boš boljši ali slabši.
  36. Samo ena pot vodi do znanja. To je pot dejanj.
  37. Vsako iskanje se začne z začetniško srečo.
  38. In vsako iskanje se konča z neskončnimi preizkušnjami zmagovalca.
  39. Vse kar moraš vedeti, se boš naučil na svojem popotovanju.
  40. VSAK OD NAS JE GLAVNI IGRALEC NA SVETOVNEM ODRU. VSAK OD NAS PRISPEVA DELČEK K ZGODOVINI TEGA SVETA.

Nastja

Ne trudi se biti dober … bodi boljši

Ne trudi se biti dober … bodi boljši

Ko si dober ne delaš napak. Ko si dober, se ne učiš več, ker si pač dober. Ne bom se spreminjala, ker sem dobra takšna kot sem. Čemu bi hotela biti drugačna? Zmeraj sem si želela biti dobra in sedaj mi je to končno uspelo. Dosegla sem svoj cilj.

Dobra sem in to dokazujem vsak dan; v službi, pri domačih opravilih, v fitnesu, skratka povsod. Vso svojo energijo porabim za dokazovanje, prepričevanje same sebe in drugih, da sem res dobra. Ničesar več ne morem spremeniti, zato moram dan za dnem dokazovati kako dobra sem. Dokazovanje je kot vzdrževanje dobre kondicije. To je to!

the_sun_by_sebreg-d5e1vbwZadnje dni pa mi zmanjkuje energije, volje po nenehnem dokazovanju. To me ubija. Mori. Iz najmanjših celic mojega bitja srka voljo do življenja. Počutim se prazno, nemočno, obupano.

Je bil moj cilj biti dobra dosežen in res ne morem postati boljša? Je cepetanje in smiljenje same sebi vse kar lahko naredim? Sem zmožna narediti korak naprej?

Ne bom tekmovala z nikomer, ne s tabo in ne z dobrim med najboljšimi. Odločim se biti boljša kot moj stari jaz. Ne bom se dokazovala. Ne bom prepričevala ljudi okrog sebe, da sem dobra. Postala bom boljša. Energijo bom usmerila v premagovanje ovir, ki sem se jih prej izogibala. Prebrala bom knjige, ki so se mi prej zdele otročje in bedaste. Lotila se bom stvari, ki jih nisem še nikdar poskusila. Korak za korakom. Veselila se bom majhnih uspehov. Ponosno bom sprejela vsak poraz. Poiskala bom rešitev za vsak izziv. Stala si bom ob strani. Verjela bom, da zmorem!

Dober, boljši, najboljši. Nikoli si ne privošči počitka, dokler dober ni boljši in boljši najboljši! (n.n.)

Nastja

Sreča je seksi

Sreča je seksi

“Mislim, da privlačnost prihaja od znotraj. Je nekaj kar imaš ali pa nimaš v sebi. Nič nima opraviti z velikim oprsjem, dolgimi nogami in našobljenimi ustnicami.” (S. Loren)

Resnična privlačnost je nekaj globljega od pojave, “geštela”, kot bi se izrazili mladi. Je več kot telo oblečeno v najmodernejše speaking_of_joykreacije in brezhiben ten kože. In je čisto nekaj drugega od zaobljene zadnjice in zapeljivega pozibavanja bokov. Veliko ljudi je na prvi pogled zelo privlačnih, zelo seksi, ko pa jih pobližje spoznamo pa ugotovimo, da so neprivlačni, nezanimivi in prave puščobe.

Kaj je privlačno? Kaj je seksi? To je tista lastnost posameznika, ki preseže lepoto zunanjosti. In katera je ta lastnost? Z eno besedo, to je sreča.

Zakaj je sreča seksi?

  1. Srečni ljudje so samozavestni. Srečni ljudje so privlačni. Niso pusti spogledljivci in tisti, ki si na vse načine prizadevajo pridobiti pozornost drugih. Zavedajo se svoje privlačnosti in oddajajo prav posebno energijo.
  2. Srečni ljudje skrbijo zase. Seksi ljudje skrbijo za svoje zdravje. Zavedajo se, da je zdravje pomembno in živijo moto “zdrav duh v zdravem telesu”.
  3. Srečni ljudje z veseljem dajejo in razdajajo. Veliko časa porabijo za skrb in potrebe soljudi in ne zapravljajo časa pred ogledalom, kaj šele denarja pri lepotnih kirurgih.
  4. Srečni ljudje so strastni. Ljubijo življenje in uživajo v njem. Počnejo stvari, ki so jim všeč in jih navdajajo s strastjo.
  5. Srečni ljudje ljubijo. Ljubezen je seksi! Protipomenke ljubezni so sovraštvo, sebičnost in neprijaznost. In vse tri so zelo neprivlačne. Ljubiti in biti ljubljen je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi.
  6. Srečni ljudje se zabavajo. Zabava je seksi. Srečni ljudje uživajo v igri s svojimi otroci, druženju s prijatelji ali pa z dobro knjigo v roki.
  7. Srečni ljudje se radi smejejo. Smeh je pol zdravja. Je ena izmed najbolj seksi lastnosti, ki jih ima srečen človek.
  8. Srečni ljudje so odkriti. Ne pretvarjajo se. Karkoli počnejo, počnejo to z vsem bitjem.
  9. Srečni ljudje ne stokajo in se ne pritožujejo. Iz vsake situacije poskušajo potegniti najboljše, so ljudje akcije. Odločno stremijo k cilju, ki so si ga zadali in ga tudi uresničijo.
  10. Srečni ljudje so vljudni. So prijazni in pozorni. Veliko poslušajo in malo govorijo. Spoštujejo vsa živa bitja, peace___love___happiness_by_mcbadshoesspoštujejo življenje.
  11. Srečni ljudje zaupajo in so vredni zaupanja. Ne lažejo in ne opravljajo.

Sreča je seksi, je privlačna. Je kot preliv na torti in češnja na vrhu sadne kupe. Življenju doda iskrivost in resnični pomen našega obstoja.

Nastja

Poslovilno pismo

Poslovilno pismo

Dragi jaz,

pišem ti, ker sem spoznala, da je najin odnos prešel v fazo, ko zame ni več sprejemljiv. Ja, točno tako kot sem napisala. Ne želim biti več s tabo in pika! Poberi svoje stvari in pojdi! Preden pa greš, bi ti želela povedati, zakaj te mečem ven, ven iz mojega življenja…

letter tumblrDovolj imam izgovorov! Ne prenesem jih več. Omejuješ moje možnosti in moje napake spreminjaš v neuspehe, za katerimi se moram skrivati. Zahtevaš, da se pretvarjam in lažem. Zatrl si moje sposobnosti, da se učim iz izzivov, ki mi jih ponuja življenje. Ne pustiš, da rastem in se razvijam. Zato te moram zapustiti. Začutila sem, da moram sprejeti vso odgovornost za svoje življenje. Če se boš upiral, te bom brcnila skozi vrata!

Dovolj imam zamer in kritiziranja! Ne morem ti več dovoliti, da preteklost postavljaš pred sedanjost in se neprestano cmeriš zaradi stvari, ki niso pomembne. Ne prenesem več dejstva, da se nenehno pritožuješ. Tega nočem v svojem življenju! Poberi se!

Dovolj imam nepoštenosti! Sita sem laži in polresnic, obtožb in neodgovornosti. Ne zmorem več in ne mislim se truditi! Teptaš mojo samozavest, ponos in voljo. Podcenjuješ moje sposobnosti. Seješ seme dvoma v moja razmerja z drugimi ljudmi. Dvomiš vame, dvomiš v vse. Nočem te več v svoji bližini. Pojdi in se ne vračaj in ne zanima me, kam greš. Adijo!

Dovolj mi je pretvarjanj in strahu! Vedno si želel, da se skrivam sama pred sabo in režiram vse mogoče grozljive scenarije, ob gledanju katerih pa ti neskončno uživaš. Vsak dan znova mi na ramena nalagaš težak tovor in tega preprosto nočem več prenašati. Ne hodi za mano. Ne govori mi stvari, ki so stvar preteklosti. Ne potiskaj me v kot, ne zahtevaj, da sem tiho. In če želiš na vsak način ostati, vedi, da te bom ignorirala. Zate bo bolje, če čim prej odideš!

Dovolj mi je zgodbic, ki mi jih pripoveduješ! Ne prenesem več tvojega priliznjenega šepetanja, ko mi govoriš, da je letter-writingoseba v ogledalu predebela, preneumna, pregrda in nesposobna, preveč lena in prepočasna, da bi vsaj eno stvar naredila prav. Te zgodbice mi nikdar niso bile všeč, a si me uspel prepričati s svojim hinavsko nežnim glasom. Konec je! Sprijazni se z dejstvom, da me tvoje zgodbice ne zanimajo več! Izgini!

Konec je. Svobodna sem. Končno! Dragi Jaz, mečem te iz svojega življenja, ker zate tu ni več prostora. Namesto tebe bo v moje življenje prišlo nekaj čudovitega. Enkratnega. Povabila sem mir. Povabila sem srečo. Na široko jima odpiram vrata svoje duše. Prosim vstopita! Dobrodošla!

Nastja

Najboljše stvari

Najboljše stvari

Včasih je veljalo: “Najboljše stvari v življenju so zastonj.” Sedaj pa se je rek malo spremenil in se glasi: “Najboljše stvari v življenju niso stvari.”

shutterstock_69211996Dvanajsturni delovnik, vikend priprave na ponedeljkove sestanke, dolgi pogovori po telefonu in neskončne tabele izračunov stroškov …to je bilo njegovo življenje. Ko pa ga je otrok pocukal za rokav in prosil, naj mu prebere pravljico za lahko noč, je našel sto in en izgovor, da se je izognil tej nepotrebni zadevi. Ko ga je povabil na predstavo v šoli, v kateri je nastopal, je imel nujen sestanek z vodilnimi v podjetju. Zamujene rojstnodnevne zabave zaradi nogometnih piknikov s sodelavci. V zameno mu je kupoval plišaste igrače, punčke, moderne obleke in najnovejše mobilne telefone.

Ni se zavedal dejstva, da otrokove ljubezni ne moreš kupiti. Danes mu je žal, saj je izgubil vse; ženo, dom, denar, službo in ljubezen svojega otroka.

Ostali sta sami z mamo. Nista revni, vendar pa si ne moreta privoščiti vsega kar jima srce poželi. Čeprav je mami včasih težko, ko posluša zgodbe, ki jih otrok prinese iz šole. Zgodbe razvajenih otrok, za katerimi bahavo stojijo neodgovorni starši.

Imata pa tisto, česar se z denarjem ne da kupiti;

dober spanec
družina
pravi prijatelji
zdravje
smeh
iskrice v očeh
iskreni poljubi
brezpogojna ljubezen

Skupaj sta srečni. Razumeta se in si pomagata. Spoznali sta, da je denar le sredstvo, s katerim dokazuješ, da v tej družbi nekaj 
shutterstock_91972805pomeniš. Spoznali sta, da vrednote kot so poštenost, skromnost, pomoč in iskrenost, danes pomenijo zelo malo ali celo nič. Kljub vsem tem bridkim spoznanjem se imata neskončno radi in uživata v družbi druga z drugo. Seveda pa se včasih zgodi tudi kakšen konstruktiven prepir, ki je značilen za mame in najstnike.

Večina ljudi na tem planetu živi nesrečno večino svojega življenja. Predlagane so bile različne rešitve tega problema, a se je večina ukvarjala le z majhnimi modrimi, rdečimi, zelenimi, vijoličnimi in rumenimi listki. Pa vendar niso bili listki tisti, ki so bili nesrečni, ampak ljudje.

Nastja

Prihajajoče delavnice