zavedanje sebe

Pred čim pa danes bežiš?

Pred čim pa danes bežiš?

Beg. Se vam zdi znano? Gre za eno najbolj pogostih ravnanj danes. Vsi pred nečim bežimo. Najbolj pred sabo. Namesto, da smo, kar smo, smo nekdo drug, samo da pridemo lažje skozi. Je manj konfliktov, nesporazumov. Moramo se podrediti, da je lažje. Moramo se prilagoditi, da je bolj enostavno. Pa je res? Koliko energije porabimo zato, da smo vedno nekdo drug? Na koncu pa sploh ne vemo več, kdo pravzaprav smo. Izgubimo integriteto in tako nas tudi drugi ne spoštujejo več, saj vedo, da se bomo že prilagodili, da se bomo prepustili. Smo ena ladjica, ki jo vsi drugi premetavajo. Samo zato, da lažje gremo skozi življenje. To je beg.

Bežimo tudi pred odločitvami, odgovornostjo, pred dolžnostmi. Izogibamo se vsemu, saj je tako lažje. Pa je res? Vam je lažje odlašati, kot nekaj narediti? Kako se počutimo, ko nimamo reda, ko nimamo urejenih odnosov z ljudmi, ko čutimo, da je vsega že preveč na našem hrbtu pa še nabiramo? Očistimo to kramo, naredimo to danes. Ustavimo izogibanje in prevzemimo vajeti v svoje roke.

Bežimo pred življenjem, pred čutenjem sebe, pred resnico. Ste se že vprašali, zakaj delate po cele dneve in nimate pet minut časa zase. Delate tri službe, šolo in še skrbite za družino? Zato, ker se bojite živeti, ker se bojite čutiti sebe. Kdo ste, če se ne čutite?

Bežimo pred dogajanjem v naši okolici, pred dogajanjem po svetu, pred dogajanjem v naši hiši in družini. Vsi skupaj si zatiskamo oči. Govoriti o tem pravijo, da ni lepo, celo, da ni po bontonu. In tako iz dneva v dan hodimo kot slepci po ulicah in lastnih domovih. Ker je lažje? Je resnično lažje nič ne narediti?

Kdo si sploh, če bežiš?

Hari Om

Zakaj je čutenje narave pomembno?

Zakaj je čutenje narave pomembno?

Kaj je narava? Vsak bi povedal nekaj drugega.

Ali se znam resnično pogovarjati z naravo? Ali znam prisluhniti naravi? Ali znam opaziti vsako podrobnost narave? Marsikdo se o tem nikoli ne sprašuje. Naravo dojema iz neke distance. Ker živali, rastline, potoki, gore, kamni.. ne znajo glasno govorit (tako, da bi jih slišali s fizičnimi ušesi), se marsikomu zdi, da se z njo ni mogoče sporazumevati. Pa je temu res tako? Ker smo se nekoč v preteklosti odločili, naučili, da so edina bitja, s katerimi se bomo pogovarjali, ljudje, smo omejili svoj krog prijateljev. S tem smo omejili tudi širino svojih čutnih zaznav.

Ali prisluhnem, kako pihlja vetrič? Ali občutim mraz vode, ko božam gladino potoka? Ali moj nos prepozna vonj gozdne zemlje? A moj vid opazi podrobnosti najmanjšega kamenčka? A občutim domačnost in radost, ko stopim v gozd? Vse to so vidiki narave, ki jih lahko opazujem ali pa ne. Svobodna volja – vsekakor. Ampak že od nekdaj me povsod učijo, da smo vsi del narava, da je vse povezano, da smo vsi eno. Le zakaj sem se tako oddaljil od dela narave, ki je del mene? Mi vsi smo narava in narava je v nas. Zakaj ne poskusim? Zakaj ji ne sledim?

Bolj kot postajam pozoren do narave okrog mene, bolj postajam pozoren do narave v meni.

Vsakdo želi srečo v življenju. Vsak se kdaj sprašuje, zakaj je tukaj na Zemlji. A zakaj še vedno ne prisluhnem naravi, ki me edina lahko popelje na najbolj pravo pot? Zakaj se še vedno posmehujem nekomu, ki se pogovarja z drevesi ali pa jih objema ter meditira v gozdu?

Zato, ker enostavno ne slišim, ne vidim, ne čutim – zato ker se moj ego upira, ker ga je strah, da spozna resnico, resnico življenja.

Ko resnično poslušam in slišim naravo, slišim sebe. Ko resnično vidim, občudujem, opazujem naravo, opazim vse to pri sebi. Ko resnično vonjam naravo v vseh njenih čarih, vonjam sebe. Ko resnično tipam in občutim rastline, živali, vsak predmet, občutim svoje telo in sebe v polnosti.

Če bi vsi zmoglii slišat, videt, čutit in komunicirat z naravo – bi vsi začeli prepoznavat, zakaj smo tukaj in tako bi ustvarili raj na Zemlji. Če spoznavam naravo okrog mene, spoznam kakšna je narava v meni. Vsi smo povezani – bolj kot se nam zdi. In vsi mi imamo v sebi neskončen vir modrosti.

 

Hvala, ker to bereš in hvala, ker deliš.

 

Tadeja Rataj

ThetaHealing dnevnik III

ThetaHealing dnevnik III

Čarobna psica

Bokserka je šepala, imela je raka na kolenu zadnje leve noge. Zaljubila sva se na prvi pogled in bila je perfekten pacient. Ležala je in obračala se je, kakor sem želel. Vmes je tudi malo zadremala. S ThetaHealingom sem ji odstranil negativna čustva iz telesa. Vsa, ki so se hranila v rakovih celicah. Jeza, žalost, strah, osamljenost… Dal sem ji prepričanja, da se zna umiriti in da je brez potrebe po jezi in še kaj. Res se je kasneje po pričevanju lastnice drugače obnašala do drugih psov. Dal sem ji zdravljenje od Energije, ki je ustvarila vse, kar delamo v ThetaHealingu. V eni uri je normalno hodila. Težave ni imela zaradi sebe, ampak tudi zaradi starejše lastnice v tisti hiši, ki je bila polna besa in skrbi. Tudi drla se je enkrat vmes nanjo, ko nas je zmotila. Psica razumljivo ni ubogala. Rekel sem tej ženski, da ta psica vse naredi, če se z njo ravna ljubeče. S silo pri njej težko kaj dosežeš. Da bi psico resnično dolgoročno pozdravil, bi moral pozdraviti njeno okolje. Sem ji pa dal, da je nedovzetna na druge, kar bo težko dolgoročno ohranila. Psi so po naravi ljubeča in skrbna bitja. Ponavadi je potrebno zdraviti njihove lastnike, če imajo kakšno težavo.

Jaz sem človek

Veliko ljudi ima prepričanje v podzavesti Jaz sem človek negativno. Ne sprejemajo svoje človečnosti, človeškega telesa. Kar malo smešno je potem iskati, kaj podzavestno, ta oseba misli, da je: duh, vila, ptica, lev… Preizkusite, če imate v podzavesti Jaz sem človek. Veliko možnih razlogov je, zakaj se vam je verjetno v otroštvu to spremenilo. Kako testirati podzavest, si lahko preberete v članku tukaj.

Moški so pošasti?

Kaj pa menite o nasprotnem spolu? Veliko žensk meni, da moški niso ljudje, veliko jih ima v podzavesti, da so moški pošasti. Kolegica je imela, da sem tudi jaz pošast pa veliko sem ji pomagal pri težavah. Očitno ima dober odnos s pošastmi. Všeč pa mi je, da me ima za moškega.

Ljudje, ki to niso

Kolegica je imela v podzavesti Vsi ljudje so dobri in Nemci so slabi. Potem smo odkrili, da Nemce sploh nima za ljudi. Nemci so ljudje je bilo negativno. V preteklem življenju je bila židinja med drugo svetovno vojno. Druga kolegica je imela Hrvati so ljudje negativno. V mladosti jo je Hrvat posilil. Odkril sem pa, da ji je Toni Cetinski človek. Možgani so to na tak način uredili, da Toni pač ni Hrvat. Testiranje prepričanja Toni Cetinski je Hrvat je bilo negativno. Obema smo uredili, da so Nemci in Hrvati ljudje. Odpraviti pa je bilo treba tudi travme.

Hari Om

Vse objave iz rubrike ThetaHealing dnevnik

Kdaj so THETAHEALING SEMINARJI?

Prihajajoče delavnice