srce

Zaobljuba sreči

Zaobljuba sreči

Obljubljam, da bom živela to življenje strastno in z namenom,
Da bom živela za človeške vrednote; poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir in radost,
Da bom hitro in vse odpustila in brezpogojno ljubila,
Da bom živela pogumno in se z veseljem učila,
Da bom delala ustvarjalno in pošteno ter verjela v čudeže,
Da bom rastla v duhu in se imela rada.

Obljubljam, da bo v mojih mislih le hvaležnost in prijaznost,
Da bom vztrajna in izzive premagovala z dostojanstveno eleganco,
Da bom živela za ta trenutek, se učila iz preteklih lekcij in skrbno načrtovala prihodnost,
Da bom širila svoja obzorja, utrdila svoj značaj in poglobila razmišljanje o različnih področjih,
Da bom v drugih in v sebi videla le najboljše stvari,
Da se bom smejala, igrala, blagoslavljala in služila najboljšemu namenu.

Obljubljam, da bom poiskala lepoto v mračnih dneh življenja,
Da bom sprejela dejstvo, da ima najlepša vrtnica najbolj ostre trne,71621_610891015598997_1219952787_n
Da bom ljubila navdih, enkratnost in plemenitost,
Da ne bom življenja jemala kot nekaj samoumevnega,
Da bom do sebe manj stroga in bolj prizanesljiva,
Da bom za seboj pustila boljši svet kot sem ga našla ob rojstvu,
Da bom ostala zvesta tisti božanski, svetli iskrici, ki jo nosim v srcu in mi daje moč,
Da bom potrpežljivo stopala po poti življenja, vse do želenega cilja.

Zatorej obljubljam, da bom živela življenje sreče, ki se bo neprestano množila in globokega zadovoljstva, ki bo rezultat priložnosti, vztrajnosti, preizkušenj, navad, misli in tveganih izzivov. Obljubljam, da se bom prav vsak dan trudila biti mogočna ljubezen, zanimivo učenje in nenehna rast. Vsak dan počasi, korak za korakom. Obljubljam.

Nastja

Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce

Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce

Renesansa (fr. renaissance: ponovno rojstvo) kot kulturno gibanje je bilo za žensko zelo pomembno obdobje. Naznanjalo je začetek novega veka. Dante Alighieri v svoji zbirki Vita Nova, Novo življenje, opeva žensko v vsej njeni božanskosti. Njegova Beatrice je podoba blaženosti (beata-blažena). Motiv blažene ženske je po vsej verjetnosti povzel po pesmi Guida Guinizzellija Al cor gentil rempaira sempre amore, Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce. Francesco Petrarca je žensko opeval kot nekaj vzvišenega in bil je začetnik t. i. “romantične ljubezni”.

Kaj pa naše spremembe dandanes? Prebujanje, rojevanje Ženske, božanske Ženske s plemenitim srcem. Da najde svojo pravo vrednost,Heart_by_xXLonging_HeartXx ne v očeh moškega, marveč v očeh same sebe, in (si) pokaže, kako Božanska je, kako polno ljubezni in plemenito je njeno Srce. Po vseh iskanjih, dokazovanjih, tekmovanjih s svetom in predvsem s samo seboj je edina pot, ki jo pelje k Sebi, Ljubezen. Do nje bo prišla le s ponovnim rojstvom, renaissance. Rojstvo pomeni sprva bolečino, strah pred neznanim, tesnobo, pomeni iskanje varnosti in zaščite, vse dokler ni ena sama radost in izkušanje novega.

Trenutek, ko se zamajejo tla pod nogami, ko se ženska zaloti v premišljevanju, čemu je tu, kaj je njen naslednji korak in kako ga speljati, da bo zadovoljna tudi sama, je tisti ključni moment, ko se začne njena rast, le da tokrat v njeni lastni maternici. Kot je sama nosečnost obenem sreča in radost pričakovanja ter skrb in strah pred odgovornostjo, je tudi negovanje same sebe v lastni maternici obdobje nasprotnih si čustev.

Nedvomno je negovanje drugih bitij lažja naloga kot negovanje nas samih, zato se k njemu zatečemo šele tedaj, ko začnemo izgubljati, ko se nam svet zamaje, nemalokrat celo popolnoma zruši. Pademo. In začuda ni nikogar, ki bi nas (lahko) pobral. Šele takrat ugotovimo, da je z vsem razdajanjem, ki ga nemalokrat niti ne čutimo, saj menimo, da dajemo iz srca in je to naša naloga, poslanstvo, da smo torej z vsem tem razdajanjem košček za koščkom dajale sebe, svoje želje, svoje bistvo in bit. Takrat ostanemo same, v svoji praznini, s svojo praznino, ki je drugim nedoumljiva, nerazumljiva. A nas ravno ta praznina žene naprej. Ko izpraznimo vse, kar se je leta in leta kopičilo v nas, ko izpraznimo vso tesnobo, bolečino, strahove, ko si zaželimo, da v nas ne bi bilo ničesar več, takrat se odpre pot, ki nas povede v nas same, v našo maternico, ki nas bo varovala do pravega rojstva, do rojstva takšnih, kakršne smo v resnici.

To je samotno popotovanje, tiho spoznavanje in prepoznavanje, in vse bi naredile, da bi se mu izognile. Plavamo v potočkih spominovhappy,dreamy,ballerina,ballet,balloons,cloud-29c6449adc46fde703b80ca15aee2bad_h in upamo, da nas ponesejo nazaj tja, od koder smo ušle. Stvari, ki so se nam zgodile, se nam nenadoma ne zdijo več tako hude in zaželimo si nazaj, v varno naročje vsakdana, ki smo ga bile vajene. Da bi se le ne soočile s to samoto, v kateri slišimo le bitje svojega srca in tiho ječanje duše. Toda duša je to pot vztrajna. Imamo čas, da jo zaslišimo, imamo moč, da jo poslušamo, in imamo pogum, da ji sledimo. Varne bomo v sebi, s sabo. Varne s plemenitim srcem, ki je le naše, varne s čisto dušo, neskončno hvaležno. S tem smo večne. In le večne smo lahko srečne.

Lamia

Zavrnjena

Zavrnjena

Besede že davno izrečene,
a želje…želje nepotešene.
In tiste solze sreče
so zdaj še bolj boleče.

Pusti me, zaboga!
Bom pač sama šla po svetu…
Ne, mene tvoja drža toga
ne bo zlomila v letu!

Potovala bom in brala,
čudovite knjige bom pisala,
gledala najlepša obzorja,
obiskala tega sveta vsa morja!

Prerasla bom bolečino v srcu.
Vem, prišel nekoč bo ta čas!
Odpravila bom cmok v grlu.
Zadonel takrat bo moj glas!

V šepetu ga boš tudi ti prejel.
Prišel bo na krilih vetra iz daljav.
Mogoče pa boš takrat dojel,
da ves čas sem imela PRAV!

Naj končno prežame bela me svetloba,
naj v njej raztopi se težka ta grenkoba.
Naj me že zapusti ta želja po romanci,
naj v njej uživajo le prijatelji in znanci.

Hejdi Martinšek

Srce

Srce

Občuti bolečino,
v tihi tišini svoje samote.

Vsak dan znova in znova.

Spopada se s svojimi strahovi, upi in željami.
Strah ga je upati, dovoliti si.
Strah ga je neuspeha.
In zato čaka.

Vsak dan znova in znova.

Dokler Sam ne rečeš dovolj!
Dovolj mi je tega čakanja,
tihega upanja in moledovanja.
Za priložnost, pomoč in nasvet.

Dovolj!

V trenutku, ko se to odločiš, srce zaživi.
Dovoli si postati to kar si.

Dihati eno z menoj,
ker zdaj končno ve, da je moj,
da sem tam, da ga poslušam in upoštevam.

Ne dovolim več zunanjim vplivom,
da bi vplivali nanj, ga ranili ali obtežili.

Zdaj moje srce ve, da sem tam.

Premaknite se iz cone udobja in zaživite

Premaknite se iz cone udobja in zaživite

Veliko je tehnik, ki jih lahko vsak dan prakticiramo, da bi si zagotovili življenje, kakršnega si želimo. Te majhne spremembe vam bodo pomagale dosegati velike cilje in uspešni boste bolj, kot ste si kadarkoli predstavljali. Vaš uspeh nima meja, meje so le v naših glavah.

Postavljajte si velike cilje.
Prvi korak, ki ga lahko naredite k boljši prihodnosti je, da si postavite velike cilje. To pa je tudi korak, kjer večina ljudi obstane. Večini ljudi se zdi doseganje velikih ciljev tako strašno, da odnehajo preden so sploh začeli. Ampak vi niste večina, in dobro veste, da je ta članek namenjen prav vam. Vzemite si par minut in si predstavljajte, da je za vas vse možno, nato pa napišite kaj bi radi bili, če bi lahko bili vse, kar si želite. Kot je rekel moj dragi prijatelj: Vse je v glavi.

Karkoli že delate, delajte to s srcem in predanostjo.
Naslednji korak na poti do zmage nad samim seboj je popolna predanost vašemu cilju. Vsi uspešni ljudje, so ljudje, ki so popolnoma predani vsemu kar počnejo. Nikoli nič ne naredijo na pol. Kljub temu, da jim nihče ne zagotavlja uspeha, se ne bojijo vložiti vse svoje energije in časa v dosego cilja. Če jim spodleti, se iz neuspeha nekaj naučijo in delajo naprej. Takšni ljudje vedno tvegajo, saj vedo, da brez tveganja ni uspeha.

Premaknite se iz cone udobja.
Tretji korak je motivacija, da se premaknete iz cone udobja. Da se soočimo s svojimi strahovi je potrebnega veliko poguma, vendar pa se včasih moramo počutiti neudobno, da bi se lahko naučili živeti in preživeti v takšnih situacijah. Cona udobja je eden največjih ubijalcev človeškega potenciala. Ko je ljudem udobno, naredijo vse, da bi tako tudi ostalo. Velikokrat odlične priložnosti zdrvijo mimo njih, medtem ko oni vztrajajo v svojem majhnem svetu, kjer ni prostora za rast in razvoj. Prizadevati si moramo za nenehni premikv smer svojih ciljev in ambicij, pri tem pa se moramo biti pripravljeni soočiti z novimi izzivi, ki nam omogočajo rast in osebnostni razvoj.

Zaupajte, da vam bo življenje prineslo samo tisto, kar je najboljše za vas.
V življenju se vsi srečujemo s situacijami v katerih moramo imeti zaupanje, saj nimamo nobenih zagotovil za uspeh. Pogumni ljudje so tisti, ki verjamejo, da je vse mogoče in si postavljajo velike cilje, ki jih uresničujejo korak za korakom, brez zagotovila, da bo njihov trud prinesel rezultate. Kakorkoli že, če na vsak uspeh gledamo, kot na novo izkušnjo in na vsak neuspeh, kot na pomembno lekcijo, potem se nimamo ničesar bati, saj je vsaka izkušnja dragocena. Kot je nekoč nekdo zapisal: “Uspehi nam prinesejo lepe spomine, neuspehi pa pomembne lekcije”

Ne bojte se neuspeha.
Vsi se moramo naučiti, kako se spopasti s strahom pred neuspehom. Za vsakodnevno življenje, ki nam prinaša kar nekaj izzivov, je potrebnega veliko poguma. Včasih bi najraje ostali doma v topli postelji, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z življenjem. Vendar pa se moramo naučiti, da se je motiti človeško in da je delanje napak nujno, če se želimo učiti, rasti in se razvijati. Soočiti se moramo s strahom predneuspehom in se zavedati, da je vsak neuspeh odskočna deska do uspeha, če smo se pripravljeni iz neuspeha kaj naučiti.

Soočite se s svojimi strahovi.
Če se resnično želite razviti in zaživeti polnejše in lepše življenje, potem se morate nenehno izpostavljati situacijam, ki vas strašijo. Vzemite si čas in zapišite vse situacije, katerih vas je strah in ki vam povzročajo stres. Potem za vsako od teh situacij zapišite kaj je najslabši in najboljši možni izid. Odločite se, da boste pripravljeni sprejeti najslabši možni izid, nato pa se načrtno podajte v te situacije in ne pustite, da vas strah ovira pri tem. Ko bo dogodek za vami, boste opazili, da je bil strah popolnoma odveč in začutili svojo notranjo moč, ki je bila zaradi strahu ohromljena.

Bodite pripravljeni, da boste delali napake.
Enkrat za vselej se moramo naučiti, da so napake del učenja, rasti in razvoja. Vsi uspešneži kar naprej sprejemajo odločitve, delajo napake, se iz njih naučijo, se izpopolnijo in nadaljujejo. To niso nezmotljivi ljudje, kot si predstavljamo nekateri, ampak so ljudje ki naredijo več napak, kot povprečni ljudje, vendar se iz njih vedno naučijo, kolikor je le mogoče. Več napak boste naredili, pametnejši boste postali in večja je verjetnost, da boste dosegli zastavljene cilje.

Zavedajte se, da ste sami odgovorni za svoje življenje.
Pomembno je, da se zavedamo, da smo popolnoma odgovorni za vse, kar se nam dogaja. To pomeni, da smo odgovorni za rezultate, ki smo jih dosegli v življenju. Nikakršne potrebe ni, da bi svojo odgovornost prelagali na druge in jim očitali, da so oni odgovorni za naša življenja. Ko gre nekaj narobe je veliko bolje, da se osredotočimo na rešitev, kot na problem. Namesto, da se sprašujemo: “Kdo je kriv”, se raje vprašajmo: “Kaj je naslednji korak, ki ga v dani situaciji lahko naredimo, da bi prišli do rešitve”.

Vztrajate dlje od večine.
Zadnji korak na poti k uspehu je vztrajnost. To je lastnost, ki vam garantira uspeh. Vaša pripravljenost da vztrajate, ko vsi drugi prenehajo, vam takoj prinese več možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. Pri 30 letnem proučevanju uspešnih ljudi so znanstveniki ugotovili, da je vztrajnost skupni imenovalec vseh uspešnežev. Za trenutek se prepustite domišljiji in si predstavljajte maratonce. Kljub temu, da so na koncu z močmi, dobijo nov zagon ko zagledajo ciljno črto. Tako je tudi z nami. Z jasno vizijo in dobro začrtano potjo lahko pridemo kamorkoli si želimo.

Marja Koren

ThetaHealing dnevnik IV

ThetaHealing dnevnik IV

 

Srce v oblakih

Igranje s Theto je lahko poleg vsega ostalega nadvse ustvarjalno in tudi zabavno. Ne vem zakaj, ampak sama gledam na to tehniko kot nekaj zabavnega, čarobnega, kot na neko igro, ki seveda da resnične rezultate.

Najlepšo zabavno izkušnjo sem doživela pred nekaj dnevi na morju. S še dvema “theta-frikoma” smo ležali na plaži in kot ponavadi razmišljali, v čemu bi se še lahko preizkusili. In nam pade na misel, kaj če bi spreminjali oblake. Seveda vsi zainteresirani in tako s skupnimi močmi zmanifestiramo, naj se oblaki na nebu spremenijo v ogromno srce. V mislih se mi je narisalo lepo belo srce z nekakšnim repkom na levi strani.

Čez kakšno minutko pogledamo v nebo in waaw, na nebu se razprostira ogromno srce z istim podaljškom na levi strani. Kopija slike, ki mi jo je pokazal Kreator. Neprecenljiv, čaroben občutek, ko se zaveš kako močan si lahko. <3

Janja

Vse objave iz rubrike ThetaHealing dnevnik

Prihajajoče delavnice