otroci

Trije miti o opolnomočanju otrok

Trije miti o opolnomočanju otrok

Vsi si za svoje otroke želimo, da odrastejo opolnomočeno, srečno in samozavestno. Kaj pa to pravzaprav pomeni?

V tej realnosti velja prepričanje, da bo otrok v življenju uspel in se znašel, če poskrbimo, da bo ustrezal družbi in če bo dober v šoli. To naj bi bilo zagotovilo za uspeh. Kljub temu pa se zdi, da ni čisto tako.

Miti o vzgoji otrok

Miti o vzgoji otrok

Želja vseh izmed nas je, da bi naši otroci zrasli v močne, srečne in samozavestne ljudi. Toda kaj dejansko mislimo s tem, ko to rečemo? Zdi se, da v tej realnosti verjamemo, da če poskrbimo za to, da se otroci vklopijo v družbo in so uspešni v šoli, zagotovimo, da bodo v življenju srečni.

Odpuščam

Odpuščam

Mnogokrat sem se spraševala, če sta si me res želela. Sem mar v njuno življenje vstopila brez
povabila? Tako sem pogosto čutila. Kot punčka sem po ljubezni hrepenela, le toplih nežnih objemov sem si želela. Hitro sem od doma odšla, odrasla zase in še za druge. Nekje globoko je vladala praznina po njima. A nisem se je zavedala.

Postala sem mama. Dajala sem se vso in še več. Še vedno pa sem hrepenela. Ko objemala sta moje otroke, je bolelo. Skelelo. Peklo. V dno duše je rezala bolečina. Zakaj jaz tega nisem imela? Mnogo sem doživela. Zdaj tudi moj objem otrok ni samoumeven. Ni več moči. Ni strasti. In zdaj razumem. Če v tebi ljubezni ni, tudi nihče drug je ne dobi. Nisem vedela, da takrat strti njuni srci sta bili, mene, majhne deklice se to dotaknilo ni. Nisem razumela, vse sem preveč resno vzela. S seboj nosila breme to, dokler me na tla ni spravilo. Vse, kar se mi je v življenju zgodilo, se je iz želje po njuni ljubezni porodilo. In do neizmerne jeze je vodilo. Do tišine in ignorance, a k sreči so niti angelske to tišino prerezale.

Šla sem in ju objela, odpustila tudi sebi, ker skoraj sem ju preklela. Zdaj vedela sem, da biti starš ni lahko, in lahko sem spustila to breme pretežko. Prosila shutterstock_101792287sem ju, naj me vidita. Ne kot sama si želita, ampak naj vzameta to, kar od mene lahko dobita. Naj me sprejmeta, kot sem. In naj toliko več ne skrbita. Naj pustita, da poletim in z njima čimprej svojo srečo delim. Hvaležna sem jima, da živim.

Lamia

Mame in Murphijev zakon

Mame in Murphijev zakon

♥ Če bom oblečena v črno, bo hčerki sigurno curljalo iz noska

♥ Če bom oblečena v belo, mi bo hči na ovratnik prilepila čokoladen poljubček

♥ Ko ji bom zamenjala pleničko, se bo z največjim veseljem spet takoj pokakala

♥ Ko bom počistila tla, bo hči po vsej verjetnosti raztresla vrečko čipsa

♥ Če bom obula čiste nogavice, bom sigurno stopila v lužo po tleh politega soka

♥ Ko bom uporabila neprimerno besedo, jo bo hči ponavljala v nedogled

♥ Ko bom utrujena, ona ne bo

♥ Če bo vse kazalo na popolnost bo uredila, da se trend obrne

♥ Ko načrtujem pomemben dogodek bo poskrbela, da ga bom nehote pozabila

♥ In ker jo imam brezpogojno rada, vidim v zgoraj naštetem le malenkosti, ki popestrijo moj
vsakdan

Nastja

Vesolje možnosti

Vesolje možnosti

Michelangelovo misel, da je v vsakem kosu marmorja skrit prelep kip, da pa je potreben nekdo, ki bo odstranil ves odvečen material okrog njega in ostalim pokazal mojstrovino, bi lahko uporabila kot nagovor našemu šolskemu sistemu.

Napačno je, da učitelji nenehno primerjajo otroke med seboj. Bolj primerno bi bilo, da usmerijo svojo energijo v klesanje unikatnih kipov, ki tako rekoč že sedijo v šolskih klopeh. Potrebno jih je le malo obrusiti, da se pokažejo vse tiste lastnosti in potenciali, ki jih imajo v sebi.

Vsak otrok je odličnjak. Ljudje smo si izmislili številke za ocenjevanje in igro, s katero motiviramo otroke za učenje. Smisel njihovega življenja pa postanejo petice v spričevalu. Tekmovanje in številke.

In kaj bi se zgodilo, če bi vsi otroci dobili petice, če bi ukinili redovalnico in jih raje motivirali z vrednotami kot so ljubezen, spoštovanje in razumevanje? Kaj bi se zgodilo, če jih iz sveta, kjer vladata ocenjevanje in rivalstvo preselimo v vesolje neskončnih možnosti?

Nastja

 

Preden odidejo na pot

Preden odidejo na pot

…bom svoje otroke naučila:

  • da so lahko srečni, če se odločijo za srečo
  • da je nasmeh najbolj enostavna stvar s katero lahko nekomu polepšaš dan
  • da nikoli ne moreš biti preveč vljuden
  • da bodo znali ravnati s svojimi in s čustvi drugih
  • poslušati brez obsojanja in kritike
  • spoštovanja vseh živih bitij
  • uživati v stvareh, ki jih imajo
  • da nihče ne ve vsega o vsem
  • da se je človeško motiti, saj se iz napak učimo
  • slediti lastnim ciljem in ne ciljem drugih
  • da bodo znali skrbno ravnati z denarjem
  • da bodo s pridom izkoristili znanje in izkušnje
  • da bodo prijatelji prihajali in odhajali, družina pa jim bo vedno stala ob strani
  • prijaznosti in velikodušnosti do tistih, ki potrebujejo pomoč
  • da izkoristijo vsak dan, ker je življenje kratko
  • da se veliko smejijo in delajo tisto kar jih navdaja s pravo energijo
  • da je življenje potovanje in ne tekmovanje

Svoj vodnik po poti življenja dopolnjujem vsak dan, saj je še toliko stvari, katere želim dati otrokom za popotnico. Kot vsak starš želim za svoje otroke le najboljše. Včasih pozabim, da imajo svojo pot, pot po kateri morajo kljub neizkušenosti hoditi sami. Starši smo tukaj, da jih usmerjamo, učimo, poslušamo in imamo radi. Čas bo pokazal kako uspešni učitelji in vodniki smo bili.

Nastja

Razpis za delovno mesto STARŠ

Razpis za delovno mesto STARŠ

Delodajalec: otrok
Delojemalec: starš; mama, mamica, matka, očka, ati, fotr

Opis del in nalog:

  • Zaposlitev za daljše obdobje
  • Timsko delo, polno izzivov v težavnem okolju
  • Odlične komunikacijske in organizacijske sposobnosti
  • Deljen delovni čas, nadure, vikendi, 24 urna dosegljivost
  • Občasno potovanje v oddaljena mesta za potrebe športnih tekmovanj ali taborov v naravi
  • Potni stroški se ne povrnejo
  • Zaželene izkušnje z dostavo

Odgovornosti:

  • Do konca življenja
  • Neobčutljivost na nesramno odgovarjanje in sovražno nastrojenost
  • Zmožnost večkrat na dan »se ugrizniti v jezik«
  • Odlična fizična pripravljenost, dobra kondicija, zaželeni maksimalni pospeški
  • Tehnična podkovanost predvsem na področju popravljanja igrač, koles in igralnih konzol
  • Vsaj osnovno znanje šivanja, menjanja zadrg in krpanja hlač
  • Izpit iz prve pomoči
  • Izvrstno znanje na področju koordinacije različnih dogodkov predvsem v popoldanskem času,
  • obvladovanje koledarja kot celote in točnost
  • Organizacijske sposobnosti; vabila, kulinarične spretnosti, zabavanje gostov različnih
  • starostnih skupin
  • Upati na najboljše in biti pripravljen na najslabše
  • Prevzemanje popolne odgovornosti na vseh področjih kar pomeni tudi na področju
  • vzdrževanja čistoče oseb in prostorov

 

Možnosti za napredovanje:

  • Ta možnost ne obstaja
  • Delo je enako več deset let, brez možnosti pritožbe, usposabljanja in obnavljanja veščin

Predhodne izkušnje:

  • Tečaji za to delovno mesto še niso napisani
  • Izkušnje iz vseh ostalih področij mogoče predstavljajo majhno prednost

Plača in nadomestila:

  • Obveznost plačila je na strani delojemalca
  • Mesečna stimulacija »delodajalcu«, bonusi in nagrade v obliki žepnine, ki jo krije delojemalec
  • Vzdrževanje »delodajalca« vsaj osemnajst let, navadno tudi dva do tri krat toliko
  • Po smrti delojemalca se vsa preostala sredstva razdelijo med »delodajalce«

Prednosti:

  • Neskončne možnosti osebne rasti kljub temu, da delovno mesto ne nudi ugodnosti kot so
  • plačan dopust, zdravstveno zavarovanje, pokojninski sklad ali delnice z dobrim donosom
  • Brezplačni objemi
  • Nešteto lepljivih poljubčkov
  • Iskrenost besed
  • Veselje in smeh

Naj se rodim mami, ki je bolniška sestra, šivilja, perica, kuharica, učiteljica, angel in svetnica, vse v
enem in očetu, ki je vodnik, vzornik in najboljši prijatelj. Bil bi najbogatejši otrok na svetu!

Nastja

Angeli v otroških očeh

Angeli v otroških očeh

“Ko se ohladi, angeli odpotujejo na jug, kjer preživijo zimo.” Sara, 6 let
“Angeli so v božji službi in čuvajo otroke, ko je Bog zaposlen s kakšnim drugim opravilom.” Mitja, 7 let
“Nekateri angeli skrbijo za bolne živali in hišne ljubljenčke. Kadar jim živali ne uspe pozdraviti, pomagajo otrokom, da lažje prebolijo njihov odhod v nebesa.” Nika, 8 let

“V mojih sanjah se angelčki pogovarjajo o smešnih stvareh. Rada jih poslušam, čeprav mi pravijo, da sem nora.” Monika, 8 let
“Moj angel varuh mi pomaga pri matematičnih nalogah, ne razume pa se na računalnike.” Žan, 8 let
“Angeli živijo v hišah na oblakih, ki sta jih zgradila Bog in njegov sin, ki je zelo dober mizar.” Jan, 8 let

“Vsi angeli so deklice, saj imajo oblečene lepe, dolge obleke. Vsi vemo, da fantje vedno nosijo hlače.” Ana, 9 let
“Vsi se motite! Angeli nimajo več krone. Pozabil sem zakaj ampak vem, da se znanstveniki ukvarjajo s tem.” Vid, 8 let
“Angeli govorijo vso pot do nebes in ti razlagajo, katere stvari si naredil narobe, preden si umrl.” Daniel, 9 let

“Ni lahko postati angel! Najprej umreš. Potem greš v nebesa, kjer imaš tečaj letenja. Pa tudi oblečen moraš biti v tiste smešne angelske obleke.” Luka, 9 let
“Moj angel je moja babica, ki je umrla lansko leto. Že na Zemlji, ko je bila še živa, mi je pomagala pri domačih nalogah.” Kim, 9 let
“Ko se angel razjezi, globoko vdihne in šteje do deset. In ko izdihne zrak nekje na svetu nastane tornado.” Jernej, 9 let

Nastja

Ekologija upanja – ponovno povežimo otroke z naravo

Ekologija upanja – ponovno povežimo otroke z naravo

Otroci se že rodijo zvedavi, imajo prirojen čut za raziskovanje okolja v katerega so bili ob rojstvu postavljeni. Vendar pa skozi leta odraščanja to zanimanje izpuhti, če ga ne spodbujamo.

Velika večina otrok in mladine ima danes le malo izkušenj z naravo, z življenjem pod milim nebom. Čas, ki ga preživijo zunaj je večinoma namenjen športnim dejavnostim , igranju v umetnih parkih, pogosto na asfaltni podlagi, na igralih, ki so velikokrat izdelana iz umetnih materialov. Vse več časa preživijo v šoli, v avtomobilu, ko jih starši vozimo na raznorazne popoldanske dejavnosti, kjer so deležni virtualnega, pasivnega in vse bolj pogosto elektronskega načina podajanja informacij. Tudi doma preživijo sami veliko časa, zaprti v “virtualni hišni pripor”, ki ga ponuja modern način življenja.

Otroci, mladostniki in posledično tudi mi starši, izgubljamo stik s pristno naravo, kar se pozna na našem zdravju in psihofizičnih sposobnostih. Žalostno je, da so že otroci pod stresom, napeti, z omejenimi zmožnostmi dojemanja in ustvarjanja, kar se kaže v slabi samopodobi, slabšem učnem uspehu, depresiji, hiperaktivnosti, če naštejem le nekatere najbolj pogoste motnje.

Pomagajmo otrokom ponovno spoznati tisto pravo naravo, ki smo jo spoznali starši, ko smo bili otroci pred desetletji. Poleg novih izkušenj, doživetij in informacij bomo z otroci preživeli kakovosten čas in zbirali neprecenljive spomine za družinski album.

Preproste ideje za preživljanje časa v naravi, s katerimi lahko navdušite svojega otroka:

  • Plezanje na drevo
  • Lov na kobilice
  • Iskanje središča Zemlje ali kopanje lukenj
  • Nabiranje gozdnih sadežev
  • Sprehod po travniku in spoznavanje cvetlic
  • Skrivalnice
  • Gradnja drevesne hiške
  • Spanje v šotoru
  • Zbiranje školjk in kamnov
  • Valjanje po travi
  • Opazovanje oblakov
  • Kolesarjenje po brezpotjih
  • Taborni ogenj
  • Gradnja igluja
  • Lovljenje trofej živali s fotoaparatom
  • Guganje na vrvi
  • Kepanje
  • Čofotanje po lužah
  • Iskanje štiriperesne deteljice
  • Opazovanje nočnega neba
  • Hoja po rosi
  • Zalivanje vrta
  • Spuščanje zmaja
  • Planinarjenje
  • Vrtnarjenje
  • Izdelava čolnička iz orehovih lupin
  • Hranjenje ptic
  • Raziskovanje močvirja
  • Izdelava herbarija
  • Počitek v viseči mreži
  • Poslušanje ptičjega petja
  • Vožnja s kanujem
  • Lovljenje kresnic
  • Sajenje dreves
  • Iskanje sledi živali v gozdu
  • Branje knjige pod drevesom
  • Gradnja peščenih gradov
  • Ribolov
  • Streljanje z lokom
  • Žoganje
  • Bitka z vodnimi baloni

Nastja

Ali v odnosu starši – otrok obstaja brezpogojna ljubezen?

Ali v odnosu starši – otrok obstaja brezpogojna ljubezen?

Ena od definicij brezpogojne ljubezni je ljubezen do samega sebe. Druga definicija je ljubiti otroka kljub njegovemu vedenju, ki nam, roko na srce, ni vedno najbolj všeč. In kaj pravzaprav je brezpogojna ljubezen? Je to morda izpolnitev vsake nemogoče želje, je to popuščanje pri vzgoji ali pa morda nekaj čisto drugega?

Tole pisanje bo morda odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje. Ampak za začetek moramo najprej odgovoriti na vsaj dve ključni vprašanji; si želite, da vas ima vaš otrok rad takega kot ste in ali si želite, da odraste v samozavestno osebo?

Starševstvo, ki temelji na brezpogojni ljubezni nam lahko omogoči dosego teh ciljev. Kako? Je res treba prebrati kupe dolgočasnih knjig o psihologiji, kjer na dolgo in široko razglabljajo o delovanju možganov, vplivu raznoraznih dejavnikov na psiho posameznika in na koncu ugotovijo, da nekaj takega kot je brezpogojna ljubezen med staršem in otrokom ne obstaja.  Ljubezen da, vendar pod pogojem, da bo otrok priden. Pa vendarle ni treba da je tako.

Od svoje stare mame sem se kar največ naučila o pravi brezpogojni ljubezni. Bila je ženska s povprečno izobrazbo, vendar vedno polno zaposlena. Nikoli ni brala knjig o psihologiji, pa je kljub temu točno vedela, kako pokazati otroku, da je ljubljen, da je najpomembnejša oseba na svetu. Da ne pozabim, stara mama je imela moj trmast značaj v malem prstu. Vedela je za vse moje muhe, ki včasih niso bile le enodnevnice. Ni zahtevala, naj se spremenim! Imela me je rada tako kot sem bila. Izkazovala mi je naklonjenost, ljubezen in spoštovanje in prav zaradi tega sem se tudi sama do nje obnašala lepo, trudila sem se, da ji pokažem tudi svojo dobro stran.  Ne glede na to, kaj je delala tisti trenutek, ko sem jo poklicala k igri, se je odzvala. Prišla, z zanimanje povprašala kaj delam, razložila, da prav takrat nima časa za daljši klepet o mojih dojenčkih in odšla. Obljubila je, da se vrne in res se je. Skupaj sva dokončali igro in občutek sem imela kakor, da mi je bila hvaležna, da se je lahko igrala z mano. Počutila sem se zelo pomembno. Tudi kasneje, ko sem odrasla in sem postala polno zaposlena mama, je bila mojih obiskov vedno neznansko vesela. Vse je izpustila iz rok in mi prišla naproti. Poslušala me je ure in ure, nikdar se ni naveličala. Seveda pa je znala podati tudi konstruktivno kritiko. Menim, da je to pravi dokaz brezpogojne ljubezni.

Zaupanje, ljubezen, spoštovanje, čutenje in zanimanje so ključni elementi, ki sestavljajo definicijo brezpogojne ljubezni. In le redki posamezniki imajo to sposobnost, da se ljudje v njihovi bližini počutijo zares dobro, resnično zaželjeni. Kot je to znala moja stara mama.

Če imamo torej starši vseskozi pred očmi definicijo brezpogojne ljubezni in svojemu otroku naklonimo le kanček te brezpogojne ljubezni moje stare mame, mu bomo zagotovo dali dobro popotnico v svet odraslosti, saj se bo razvili v odgovorno odraslo osebo, ki bo znala ceniti sebe, izkoristiti vse svoje sposobnosti in ne  bo vse življenje iskala in hrepenela po potrditvi drugih.

Starševstvo opravljamo v duhu brezpogojne ljubezni, ko na to mislimo in delujemo v tej smeri;

  1. Vzemimo si čas in opazujmo svojega otroka. To je priložnost, da ga bolje spoznamo. Začnimo ceniti njegovo enkratnost, njegovo obnašanje, pa naj bo pozitivno ali negativno.
  2. Brezpogojna ljubezen, ki jo dajemo otroku je ljubezen dejanj. Je dejanje s katerim svojemu otroku pokažemo spoštovanje in zanimanje, ki je v bistvu odsev našega obnašanja, govorjenja in izkazovanju občutkov v smislu brezpogojne ljubezni.
  3. Prvi pokazatelj brezpogojne ljubezni je srečen otrok, ki se čuti pomembnega,  cenjenega in ljubljenega.
  4. Naslednji dokaz je popolna sproščenost otroka v naši družbi.
  5. Skozi brezpogojno ljubezen se otrok uči ljubiti in ceniti samega sebe.
  6. Brezpogojna ljubezen zahteva velik napor in je zelo zahtevna naloga za vsake starše. Že samo spoznanje, da izkazovanje brezpogojne ljubezni otroku pomaga tudi nam staršem, ki z razumevanjem le-te lažje razumemo in usmerjamo otroka na pravo pot, pot brezpogojne ljubezni.

    Nastja

ThetaHealing dnevnik VIII

ThetaHealing dnevnik VIII

 

Obstajati ali ne obstajati, to je zdaj vprašanje

Presenetljivo veliko ljudi ima preden pride na seanso ThetaHealinga v podzavesti: Obstajam NE. Ljudje ne obstajajo, so nič. Zakaj? Večinoma je razlog, ker so varni, če ne obstajajo: “Če me ni, se mi ne more nič zgoditi.” Preklop se največkrat zgodi v otroštvu. Pri težkih fizičnih, psihičnih in spolnih zlorabah. Eno dekle je nehalo obstajati, ko je videla dogodek, za katerega je hotela, da se ni zgodil. Nehala je obstajati in tako tudi ni obstajalo, kar je videla.

Živiš?

Podobno je pri prepričanju v podzavesti: Živim. Nehamo živeti iz podobnih razlogov, kot nehamo obstajati. Tudi ni nam potrebno nič narediti, če ne živimo. Zdi se nam, da če obstajamo in živimo, dobimo veliko novih zadolžitev in nevarnosti. Lažje je ne obstajati in ne živeti.

Nisem človek

Nisem človek je tudi en tak zanimiv beg od realnosti. Lažje je, če nisi človek in vse bolj razumeš. Nisem človek, saj ljudje ne vidijo čarobnih bitij iz pravljice. Nisem človek, zato, da sem brez bolečine. Tudi naši bližnji niso ljudje. Lažje je razumeti njihova dejanja, če jih imamo za pošasti. Pogosto pa sebe krivimo za vse, ker je lažje in smo mi pošast. Težava je v tem, ker se ti celo življenje dogajajo stvari, kot se dogajajo pošastim. Moramo biti najslabši in vse najslabše se nam dogaja. Radi smo tudi žival, vila, čarovnica. Pogosto partnerja pustimo blizu samo, če zanj menimo, da ni človek. Je angel, muca, vse drugo, samo človek ne.

Ženske so umazane, manjvredne…

Drage princeske potestirajte si, če imate v podzavesti, da ste ženska. Veliko žensk ima odgovor NE. Če bila bila ženska bi bila umazana, kurba in ničvredna, je pogosto razlog. Tudi če bi bila ženska, bi bila v nevarnosti, se moram podrejati. Pomislite, kako pogosto zase uporabljate besedo ženska. Če nikoli ali poredkoma, je razlog v tem, da imate zelo slabo mnenje o ženskah. Kolektivno prepričanje pa je, da so ženske manjvredne in to prepričanje imajo tudi zagrizene feministke.

Ženske, zavedajte se, da ste princeske, kraljice in naše matere.

Hari Om

Potestirajte si podzavest s pomočjo članka: Mišično testiranje podzavesti

Drugi članki iz rubirke ThetaHealing dnevnik

Skrivnostni svet gozda

Skrivnostni svet gozda

Zakaj bi komu dokazovala, da škrati obstajajo, da drevesa govorijo. To ni moja naloga, to ni moje poslanstvo. Vedno bodo ljudje, ki dvomijo, ki se vsemu posmehujejo. Vedno bodo ljudje, ki želijo fizične dokaze. In ljudje imamo svobodno voljo. Naša izbira je, a bomo verjeli v pravljice ali ne. Sami se odločimo, a bomo verjeli v škrate, palčke, vile ali ne. Tudi sama sem včasih dvomila. Od kar sem začela videvat gozdna bitja in slišat sporočila dreves, sem se spraševala zakaj in kako to, da jaz nekaj vidim, slišim, čutim, drugi pa ne. A zdaj vem, da se mi o tem ni potrebno spraševat. Jaz vem, da sem na pravi poti do moje resnice. Vem, da gozd v polnosti sodeluje z menoj in želi, da te informacije širim naokoli. Pomembno je samo to, da delim svoje izkušnje.

Zadnje mesece se mi je dogajalo, da sem se vedno, ko sem šla v gozd, prepustila nenavadnemu vodenju. Vedela sem, da je neka drugačna energija z menoj. Čaroben škratji svet mi je vedno narisal nasmešek na obrazu, zaradi njih je postal svet gozda veliko bolj pisan in magičen. Gozd je postal moja učilnica življenja, moj drugi dom. In v gozdu so odgovori na moja vprašanja postali bolj jasni, problemi so se pomanjšali ali izničili. Dobivala sem jasnejšo sliko življenja.

Danes sem bila spet v gozdu, tokrat s skupino otrok. Bilo je nekaj malo starejših, ki se že smejijo pravljicam in menijo, da je to samo za “taotročje” in tudi tistih, ki ravno tako kot jaz vidijo in slišijo. Kaj vidijo – zaprejo oči in vidijo škrate in palčke – točno vidijo kako so oblečeni, kje živijo, koliko so stari in tudi slišijo njihova sporočila. In slišijo sporočila dreves. Toda kakšna sporočila slišijo? To niso kar ena izmišljena, neumna sporočila. To so zelo pomembna sporočila, ki jih otroci suvereno in jedrnato podajo naprej. Kar zmrazilo me je, ko je 7letna deklica jasno in glasno povedala, da ji je drevo sporočilo, kako nujno je, da se ukvarjamo z ekologijo zdaj – drugače bomo v 100 letih uničili svet. Vsi so obnemeli in prisluhnili. To sporočilo je bilo zelo direktno. In vsak se je globoko v sebi zavedel, da smo v obdobju, ko se ne moremo več »hecat«.Drugače ne dobivamo samo resnih sporočil, ampak škrati povedo tudi kaj zabavnega in prijetnega. Deklici je en škrat povedal, da ji bo prinesel nekaj, kar ima najraje. Drugi škrat pa je fantu povedal, da mu lahko pomaga pri učenju.

Vse to so izkušnje iz prve roke. Čarobne izkušnje in potrditve. Zaradi tega se še bolj zavedam, kako prav je, da raziskujemo svet gozda, svet škratov.

Gozd želi, da ga ponovno v polnosti začutimo, spregledamo, slišimo in se zavemo modrosti, ki je že ves čas prisotna okrog nas in v nas.

Gozna bitja nam želijo pomagat. In dokler bomo samo jokali, kako je na tem svetu vse narobe, ne bomo spregledali. Odločimo se in spreglejmo že danes. Vsi, ki sedaj živimo na Zemlji imamo zelo pomembno poslanstvo, in sicer, ne da se trudimo in mukoma rešujemo vso nesnago tega sveta, ampak da že zdaj oblikujemo temelje novega – čistega sveta, kjer bomo vsi živeli harmonično, radostno in mirno. Več kot nas bo spregledalo, hitreje bomo skupaj prišli do tega. In če se spet vrnem na škrate in na dejstvo, zakaj toliko pišem o njih. Škrati nam želijo na glas sporočit, kako pomembno je, da živimo povezani z naravo. Škrati in gozdna bitja nam pri tem pomagajo na zabaven način, le prisluhniti moramo. Zato – povezujmo se z naravo, prav vsak dan.

 

Tadeja Rataj

Prihajajoče delavnice