beg

V katero smer hodiš?

V katero smer hodiš?

S kom se v življenju največ ukvarjaš? Pomisli, komu največkrat daješ raznorazne nasvete in modrosti in mu govoriš na kakšne načine si naj uredi življenje. Kakšen odnos imaš do tistega, ki te užali, prizadene, razjezi ali ne naredi nečesa po tvoji volji? Koga največkrat okriviš za tisto, kar se ti godi v življenju? Si to ti? Ali vsi ostali?

Večinoma ljudje hodimo stran od sebe in si zatiskamo oči pred resnico – navsezadnje je tako tudi najlažje. Najlažje se je ukvarjati z drugimi ljudmi. Najlažje je nekatere ljudi kar tako izbrisati iz svojega življenja in se pretvarjati, da jih več ni. Najlažje je iskati krivca zunaj sebe. Najlažje se je izogibati situacijam, ki nam niso všeč. Najlažje je živeti v svetu lastnih iluzij.

Najlažje je hoditi stran od sebe. Vse do tistega dne, dokler ne prideš do spoznanja, da si prišel do konca slepe ulice. Takrat imaš na voljo dve izbiri. Boš ostal tam in se zasidral v svoji coni udobja? Ali se boš premaknil in obrnil proti sebi ter se začel korak za korakom poglabljati vase?

Izbira je tvoja.

Vsako bitje, ki ti pride na pot, je tukaj z namenom in zate. Je tvoj učitelj, ki ti preko lekcij pomaga, da prideš do novih spoznanj in globlje vase. Postavlja ti ovire, te prizadene, zavrne, zapusti, prekriža poti, poruši cilje in sanje, ki jih imaš zgrajene … Takrat pa je od tebe odvisno v katero smer se boš obrnil. Boš to sprejel in pogledal od kod vse to izvira in kaj se imaš iz te situacije naučiti ali se boš temu upiral, igral žrtev ter krivil vse druge za to kar se dogaja?

Izbira je tvoja.

Vse osebe in vsi dogodki iz preteklosti, so te pripeljale do sem, kjer si in da si to, kar si. Zahvali se jim za vse darove in vse vloge, ki so jih odigrali. Mogoče gojiš do katerega od njih zamero, jezo, maščevalnost, bolečino? Tukaj so bili namreč zate.

ThetaHealing dnevnik VIII

ThetaHealing dnevnik VIII

 

Obstajati ali ne obstajati, to je zdaj vprašanje

Presenetljivo veliko ljudi ima preden pride na seanso ThetaHealinga v podzavesti: Obstajam NE. Ljudje ne obstajajo, so nič. Zakaj? Večinoma je razlog, ker so varni, če ne obstajajo: “Če me ni, se mi ne more nič zgoditi.” Preklop se največkrat zgodi v otroštvu. Pri težkih fizičnih, psihičnih in spolnih zlorabah. Eno dekle je nehalo obstajati, ko je videla dogodek, za katerega je hotela, da se ni zgodil. Nehala je obstajati in tako tudi ni obstajalo, kar je videla.

Živiš?

Podobno je pri prepričanju v podzavesti: Živim. Nehamo živeti iz podobnih razlogov, kot nehamo obstajati. Tudi ni nam potrebno nič narediti, če ne živimo. Zdi se nam, da če obstajamo in živimo, dobimo veliko novih zadolžitev in nevarnosti. Lažje je ne obstajati in ne živeti.

Nisem človek

Nisem človek je tudi en tak zanimiv beg od realnosti. Lažje je, če nisi človek in vse bolj razumeš. Nisem človek, saj ljudje ne vidijo čarobnih bitij iz pravljice. Nisem človek, zato, da sem brez bolečine. Tudi naši bližnji niso ljudje. Lažje je razumeti njihova dejanja, če jih imamo za pošasti. Pogosto pa sebe krivimo za vse, ker je lažje in smo mi pošast. Težava je v tem, ker se ti celo življenje dogajajo stvari, kot se dogajajo pošastim. Moramo biti najslabši in vse najslabše se nam dogaja. Radi smo tudi žival, vila, čarovnica. Pogosto partnerja pustimo blizu samo, če zanj menimo, da ni človek. Je angel, muca, vse drugo, samo človek ne.

Ženske so umazane, manjvredne…

Drage princeske potestirajte si, če imate v podzavesti, da ste ženska. Veliko žensk ima odgovor NE. Če bila bila ženska bi bila umazana, kurba in ničvredna, je pogosto razlog. Tudi če bi bila ženska, bi bila v nevarnosti, se moram podrejati. Pomislite, kako pogosto zase uporabljate besedo ženska. Če nikoli ali poredkoma, je razlog v tem, da imate zelo slabo mnenje o ženskah. Kolektivno prepričanje pa je, da so ženske manjvredne in to prepričanje imajo tudi zagrizene feministke.

Ženske, zavedajte se, da ste princeske, kraljice in naše matere.

Hari Om

Potestirajte si podzavest s pomočjo članka: Mišično testiranje podzavesti

Drugi članki iz rubirke ThetaHealing dnevnik

Pred čim pa danes bežiš?

Pred čim pa danes bežiš?

Beg. Se vam zdi znano? Gre za eno najbolj pogostih ravnanj danes. Vsi pred nečim bežimo. Najbolj pred sabo. Namesto, da smo, kar smo, smo nekdo drug, samo da pridemo lažje skozi. Je manj konfliktov, nesporazumov. Moramo se podrediti, da je lažje. Moramo se prilagoditi, da je bolj enostavno. Pa je res? Koliko energije porabimo zato, da smo vedno nekdo drug? Na koncu pa sploh ne vemo več, kdo pravzaprav smo. Izgubimo integriteto in tako nas tudi drugi ne spoštujejo več, saj vedo, da se bomo že prilagodili, da se bomo prepustili. Smo ena ladjica, ki jo vsi drugi premetavajo. Samo zato, da lažje gremo skozi življenje. To je beg.

Bežimo tudi pred odločitvami, odgovornostjo, pred dolžnostmi. Izogibamo se vsemu, saj je tako lažje. Pa je res? Vam je lažje odlašati, kot nekaj narediti? Kako se počutimo, ko nimamo reda, ko nimamo urejenih odnosov z ljudmi, ko čutimo, da je vsega že preveč na našem hrbtu pa še nabiramo? Očistimo to kramo, naredimo to danes. Ustavimo izogibanje in prevzemimo vajeti v svoje roke.

Bežimo pred življenjem, pred čutenjem sebe, pred resnico. Ste se že vprašali, zakaj delate po cele dneve in nimate pet minut časa zase. Delate tri službe, šolo in še skrbite za družino? Zato, ker se bojite živeti, ker se bojite čutiti sebe. Kdo ste, če se ne čutite?

Bežimo pred dogajanjem v naši okolici, pred dogajanjem po svetu, pred dogajanjem v naši hiši in družini. Vsi skupaj si zatiskamo oči. Govoriti o tem pravijo, da ni lepo, celo, da ni po bontonu. In tako iz dneva v dan hodimo kot slepci po ulicah in lastnih domovih. Ker je lažje? Je resnično lažje nič ne narediti?

Kdo si sploh, če bežiš?

Hari Om

Prihajajoče delavnice