izberi zase

In vino veritas

In vino veritas

Prvič si jasno in glasno priznam, da sem z mislimi čisto blizu tebe. Brez dotikov. Samo s pogledom. Zaprtih oči lahko začutim najino zlitje. Najino predanost. Začutim nekaj, kar poznam že več tisoč let. Nekaj, kar mi je domače. Tako zelo domače, da me lahko v hipu odnese v obdobje, ko sva prepletenih prstov hodila ob robu gozda. Ležala v travi, se smejala, pogovarjala in uživala vsako sekundo, ki sva jo preživela skupaj. Takrat sva ustvarjala dogodke, da sva bila skupaj. Iskala sva proste trenutke, da sva se lahko lovila po brezpotjih in se potapljala v slani vodi. Sedela sva na obali in v objemu uživala v pogledu na širno morje. V ozadju je igrala nežna glasba, slišal se je smeh otrok, morje je pelo glasbo valov, midva pa sva spojena sedela in se grela na toplem pesku.

Ko te sedaj pogledam, se včasih v ozadju znova oglasi tista nežna glasba, ki naju je takrat zibala v ritmu romantične ljubezni. Za hip postanem, priprem oči in se prepustim, da me vsaj za sekundo odnese v tisti zaliv, kjer sva se odeta v belo predajala dotikom. Vidim tvoje radovedne prste, ki so polzeli po moji mehki koži. Začutim tvoje vroče poljube in tvoje mehke ustnice, ki so še vedno tako zelo čutne. Tople. Tako kot ti. Še vedno mi po žilah poženeš kri in dostikrat se komaj zadržim, da te ne objamem. Želja po dotiku je na trenutke tako mogočna, da se moram obrniti na stran in se z globokim izdihom vsakič znova opomniti, da sva sedaj na drugačnih poteh. In ko mi to že dobro uspe, me tvoj spontani odziv znova povleče nazaj v najino tisočletno poznanstvo.images

In nocoj je znova tako. Ob prijetni glasbi se mi misli spet stekajo v tvojo smer. Želim si, da bi bil tukaj. Da bi sedela na kavču in se pogovarjala. Brez zadržkov. Ure in ure. Do jutra. Točno tako kot naju na trenutke odnese, ko sva skupaj. A sedaj sedim sama. S kozarcem vina, ki mi je sprostil še zadnje zavore, ki so moje želje ohranjale zakrite s tančico skrivnosti.

Sedaj so karte na mizi, razkrite. Tako kot jaz. Nimam več skrivnosti pred sabo, samo priznanje, da vem, da čutim, da ljubim. Da prepoznavam. Sebe in tebe. Pa ti? Kdo ve, morda pa nekega dne tudi ti znova prepoznaš naju.

Danijela F.