Monthly Archives: Marec 2013

Danes bo sončno!

Danes bo sončno!

“Včerajšnja napoved je kazala, da bo sončno! A o soncu ni ne duha ne sluha!” godrnja možakar. “Spet bo dež!” se pritožuje soseda. “Sneži! Saj je vendar pomlad po koledarju!?!” se danes pritožuje velika večina ljudi.

Poletje je včasih prevroče in soparno. Jesen oblačna in deževna, zima pa velikokrat premrzla. Smo potem kdaj zadovoljni? In od kod izvira vso to nezadovoljstvo?

Opaziš koliko energije in časa posvečaš v življenju nad pritoževanjem o vremenu?

Narava je naša velika učiteljica. Izhajamo iz nje in preko nje pridobivamo izkušnje. Le znati jo moramo opazovati ter ji prisluhniti. Tiho in potrpežljivo nam šepeta na vsakem koraku.

Vso nezadovoljstvo izvira iz nas samih, ker imamo pričakovanja. Pričakovanja, da bo na božični večer vse belo. Pričakovanja, da bo 8c28b9abc4ec2623d18b1515b11e3498zunaj na pomladne dni že vse cvetelo.

A mati narava skrbi za nas. Skozi vreme nas opozarja, da je edina stalnica v življenju sprememba, prav tako pa nam šepeta o ljubezni,
da jo sprejemamo brezpogojno v vseh letnih časih. Uči nas o bivanju v sožitju, prilagajanju. O tem, da ne dovolimo, da imajo zunanji dejavniki kot je vreme, vpliv na naše notranje počutje. Uči nas zavedanja samega sebe.

Dogajajo se spremembe v naravi, pa ne zato, da bi se pritoževali, ampak da bi si prisluhnili in opazili, da ni vse tako točno določeno in omejeno v življenju. Uči nas o minljivosti, da vse v življenju pride in gre. O tem, da se prepustimo, občutimo vsak trenutek in v njem uživamo.

Želim ti, da v tvoje življenje danes posije sonce. Sonce v tvojem srcu.

Spomni se

Spomni se

Ko boš na jasno noč bedel
in svetle zvezde štel,
spomni se kdaj name.

Ko boš z viharjem se boril
in vse upe boš zgubil,
spomni se kdaj name.

Saj jaz se spomnim nate,
pa če mraz v kosti zareže,
pa če Sonce z žarki postreže.

Saj jaz se spomnim nate,
pa če življenje se v obraz mi smeje,
pa če mir se v srce zaseje.

Ko topli vetrič z juga prinesel bo pozdrave tvoje,
zaigralo bo srce, zasvetile bodo očke moje!

Hejdi Martinšek

Tat piškotov

Tat piškotov

Kolikokrat se je zgodilo, da si bil prepričan in verjel, da je tisto kar veš edina resnica, resnica vseh resnic in kasneje spoznal, da si bil v veliki zmoti? Verjamem, da se je vsakemu od nas že zgodilo kaj podobnega in da na svetu ni osebe, ki bi bila prikrajšana za tako  izkušnjo.

Večina od nas je tako prepričana vase in misli, da je njegova resnica edina resnica tega sveta. Vendar pa ljudje taki smo in to neprestano delamo. Tako mnogi od nas ponavljamo enake stvari skozi leta, nikoli ne odrastemo, se vedno znova zapletamo v razmerja brez prihodnosti in živimo svojo resnico. Nikdar ne dopustimo možnosti, da drugačno obstaja, da smo zmotljivi in da se je motiti človeško.

Zato se moramo odpreti za mnenja drugih, si priznati, da obstaja tudi druga resnica in da nikakor ne moremo vedeti vsega in se spoznati na vse. Poslušajmo ljudi okrog sebe, več poslušajmo in manj govorimo. Ko smo tiho in samo poslušamo, imamo veliko priložnost naučiti se več. Ideje, izkušnje in spoznanja, ki jih drugi delijo z nami, so dragocene. Sprejmimo tiste, ki so nam všeč. Ne kritizirajmo in ne sodimo. Ne smejmo se jim, če verjamejo v drugačne stvari, saj ne moremo vedeti, katera resnica je prava…naša ali njihova.

V. Cox je napisala ljubko anekdoto, kjer opisuje, kako je neka ženska na letališču čakala več ur, preden se je vkrcala na letalo. Po terminalu je iskala zanimivo knjigo, ki bi ji krajšala dolge ure. Kupila je knjigo in piškote ter našla miren kotiček, kjer se predala branju. Bila je zatopljena v branje a je opazila, da zraven nje sedi moški, ki jemlje njene piškote in jih z užitkom jé. Najprej se ni zmenila zanj, mislila si je samo, kakšen neotesanec je. Grizljala je piškote, gledala razpored letal, ki so pristajala in vzletala in brala knjigo. Piškotov je bilo čedalje manj, postajala je živčna in sama sebi čestitala, ker je ohranila mirne živce in mu ni prisolila klofute.

Izmenično sta segala v vrečko in jedla piškote. Ko je ostal samo še eden, se je spraševala, kaj bo naredil. Mož je vzel zadnji piškot in ga prelomil ter ji z nasmehom na obrazu ponudil polovico. Vzela jo je in si mislila, kakšen človek je; grob, brez kančka olike ali hvaležnosti. Ko se je začelo vkrcavanje na letalo, ki ga je čakala, je občutila veliko olajšanje. Pograbila je torbo, knjigo in užaljeno odšla proti vratom. Ni se hotela niti ozreti, ni hotela videti moža, ki ji je pojedel pol vrečke piškotov. Na letalu se je usedla na sedež, pograbila knjigo, ki jo je že skoraj prebrala in se zastrmela v vrečko piškotov, ki je ležala na dnu njene torbe. Zmajala je z glavo. Nemogoče. “Torej sem jedla njegove piškote”, je z obžalovanjem zamomljala sama sebi. Tista vrečka tam sploh ni bila njena. Prepozno, da bi se opravičila. Prepozno, da bi popravila napako. Spoznala je, da je bila ona nehvaležen tat piškotov.

Nastja

Ptice

Ptice

Začuti
nežno to pihljanje,
v ušesih prijetno ščegetanje.
Kaj je to? Radovednost me preganja.
Pogledam modrino. Ali se mi sanja?

Odkriti so zastori,
dani na pogled nebeški so prizori!
Jih ne le slišim ali vidim.
Jaz jih čutim,
kako plešejo v vetru tik pod oblaki,
ustvarjajo glasbo z različnim tonom pri vsaki.

Vsaka ima svoj zven
in poseben sen.
A ti se združíjo
v čudovito melodijo
in božansko sliko,
na nebu črno piko.

Ve me ne poznate,
pa poznam jaz vas.
Ve ste ptice,
svobode ste lastnice!
To je tisto, kar vas naredi cesarice.

Hejdi Martinšek

(Pre)misli!

(Pre)misli!

Dokazano je, da vsak človek na dan povprečno “proizvede” od 65.000 do 70.000 misli. Do 95% je takih, ki se ponavljajo. To so misli, ki jih vrtimo v svojih glavah, tiste, ki so postale vzorec našega mišljenja. In ti vzorci postanejo temelj naših izkušenj, ki nam jih daje življenje.

Že slišano! Seveda, včerajšnja informacija posredovana na malo drugačen način, nam bo jutri predstavljala neko novo idejo, za katero bomo trdili, da je še nikdar nismo slišali. 70.000 misli na dan, pomeni 49.0000 na teden in 25.480.000 na leto. Kakšne številke!? Več kot 25 milijonov misli na leto …in večina se jih ponavlja. Nemogoče!

Če samo pomislim, no pa smo spet tam, koliko misli se pretaka skozi moje možgane, utrudim se, začne me bolet glava. Kot bi se vrtela v krogu. Mogoče bi šla na sprehod in jih nekaj pustila v gozdu.

Mogoče bi morala prebrati kakšno novo knjigo in posvojiti kakšno novo misel. Kako naj izstopim iz tega kroga?

Jutri je nov dan. Jutri lahko začnem zavestno misliti nove misli. Zakaj jutri …zdaj je pravi trenutek, da začnem misliti pozitivne misli…

  • … kako, na kakšen način pomnožiti misli o skladnosti, veselju, zadovoljstvu in sreči v mojem življenju. Zavedam se, da to nikakor ne bo lahka naloga.
  • … pozitivne misli zahtevajo več mojega časa in energije, saj se moram osredotočiti na sveže, zanimive ideje in hitro ukrepanje. To bo prineslo v moje življenje novo energijo, spodbudo in raznolikost. Misli izbiram glede na to, kar me zanima, kar v meni prebuja pozitivne občutke.

Ponosna sem nase, saj sem zmogla nekaj novega, nekaj kar me navdaja z navdušenjem. Nič več ne čakam na druge, da mi bodo polepšali dan, me nasmejali in osrečili. Danes je moj dan. In jutri bo moj dan! Začela ga bom z novimi svežimi 70.000 mislimi, ki jih bom skrbno izbrala. Si lahko predstavljaš, kaj vse lahko dosežeš s 70.000 dobrimi, pozitivnimi mislimi? Jaz si še ne, ampak usmerjam svoje misli na to…  :)

Nastja

Vrtiljak čustev

Vrtiljak čustev

Tvoja ignoranca je zarezala v globino telesa.
Zdi se kot ognjena igla, ki je prebodla moje srce.
Spet si me postavil ob mrzel zid.

Kdaj mi vendar bo jasno, da polagam upe v prazno košaro?
Kdaj se bom zmogla postaviti zase?
Pa ne samo pred tabo.
Najprej pred sabo.

Tvoja odtujenost je zarezala kot najostrejši meč.
Tvoj hlad presegel je zmogljivost mojih ramen.
Tokrat …tokrat zares boli.

***

Počutim se kot na vrtiljaku čustev.
Iz obžalovanja se vrtim v žalost.
Nato pa v jezo.
In znova v jok.
Zdi se, kot da tavam v polni praznini.

Občutek izgube se meša z osamljenostjo.
Solze zalivajo obraz.
In žalost zajezila je občutke veselja.

Kot da se mi svet je ustavil.
Kot da se končno prebujam.
Kot da končno dojemam…
dojemam, da te nikoli več ob meni ne bo.

Do danes bili četudi prikriti so upi.
Želje.
Ljubezen.

Oh. Ljubezen.
Vsakič znova iluzorno ugotovim, da še vedno te “ljubim”.
Da še vedno si del mojega biti.

Poskusila sem tisoč načinov, kako te spustiti.
Kako spremeniti.
A vsakič znova prihajam nazaj.

In nocoj znova sem tukaj.
A tokrat na drugačen način.

Tokrat soočam se s slovesom od tebe.
Od naju. Najinih spominov.
V sebi iščem moč za korake naprej.
Za osvoboditev od tebe.
Za osvoboditev sebe.

Se zdi, kot da že tisočkrat na tem istem mestu sem stala.
Saj vse te občutke bi že od daleč prepoznala.
Kaj bi dala, da bi končno jih prerasla.
Da bi si mehko postlala.
Da bi končno zares samo vesele pesmi prepevala.

Danijela F.

V iskanju sreče

V iskanju sreče

Ljudje srečo vedno iščemo v okolici. Kdo nam bo danes prinesel kanček sreče? Kaj se nam bo zgodilo, da bomo srečni? Kdo nas bo osrečeval celo življenje? In še mnogo podobnih vprašanj.

Mogoče je za nekatere to težka resnica, kar bom povedala v naslednjem stavku: Le sami sebe lahko resnično osrečimo. Naša sreča ni in nikoli ne bo odvisna od naše okolice in ljudi. Dolgotrajna, čista in resnična sreča se nahaja znotraj nas samih. Le odločiti se moramo in jo najti. Ljudje, dogodki, situacije, presenečenja in podobno, nam prinesejo navidezno, kratkotrajno srečo. Verjamem pa, da si vsi želimo biti srečni celo življenje. Ne pozitivno vznemirjeni, vzhičeni, navdušeni … Temveč preprosto v najglobjem pomenu besede biti SREČEN.

Torej, potrebno je odpustiti vsem osebam iz preteklosti. Začnimo v otroštvu in pri starših ter tako nadaljujmo do sedanjega trenutka. Občutite besedo odpuščam ti s srcem in dušo. Zelo pomembno je odpustiti sebi. Odpustite si vsa slaba dejanja, vse slabe misli in vse izrečene besede. Občutite kako lažji in svobodnejši postajate že samo ob misli o odpuščanju? Proces odpuščanja lahko traja dalj časa, a čas, ki ga boste uporabili zanj je neprecenljiv.

Ponovno se zazrite vase, v vsak del vaše biti. Spoznajte se. Vprašajte se kaj si resnično želite in kaj radi delate ter v tem resnično uživajte. Bodite v tem trenutku na tem mestu in v tem času. Ne razmišljajte o drugih stvareh, ko delate eno. Center fokusiranja naj bo na sedanjem trenutku. Kar delate, delajte z ljubeznijo do sebe in drugih.

Občutite kako voda teče po vašem grlu in kako dobrega okusa je medtem ko pijete. Občutite kako vas sončni žarki toplo objemajo. Naučite se živeti v sedanjosti. Kolikokrat se zalotite, da delate eno razmišljate pa drugo? Verjamem, da mi na to vprašanje ni potrebno odgovoriti. Vzemite si dan zase, odpravite se na daljši sprehod, sprostite se v topli kopeli, zapojte si svojo najljubšo pesem, zazrite se v ogledalo in si podarite iskren nasmeh. Začutite toplino, ki obliva vaše srce.

Soočite se s svojimi strahovi in naredite nekaj, kar ste si dolgo želeli ampak niste upali. Življenje se prične v vas samih. Posledično se bo spremenila tudi vaša okolica in prejemali boste edinstvene priložnosti. Čas je, da se bolje spoznate. Zdaj pa na delo!

Lea Rogelj

Vsaj za hip

Vsaj za hip

Vsaj za hip bi rada videla.
Videla z očmi duše.
Brez pričakovanj.
Brez omejitev ega.
Samo videla.
In začutila, kdo pravzaprav zares sem.
Kaj sem.
Od kod sem.
Kam spadam.

Vsaj za hip bi rada videla.
Videla v barvah duše.
Da bi razumela slike, ki se mi kažejo.
Da bi dojela sporočila, ki jih ego in razum odrivata, duša pa šepeta.

Vsaj za hip bi rada videla.
Videla vase.
V življenje.
V povezave.

Vsaj za hip bi rada videla.
Da bi spregledala.
Da bi slišala.
Da bi si končno verjela.

Danijela F.

Ustvarjena, da osupne

Ustvarjena, da osupne

Bog je ustvarjal že šesti dan, brez predaha. Ustvarjal je žensko. Pa se pojavi angel in ga vpraša: “Zakaj se z njo ukvarjaš že toliko časa?” Bog mu odgovori: “Si mogoče pogledal tehnični list? Kar bom ustvaril bo mojstrovina. Mora biti iz pralnega materiala, vendar ne iz plastike. Imeti mora več kot dvesto premičnih delov in vsi morajo biti nadomestljivi. Delovati mora na napitke brez sladkorja, s čim manj kofeina in malo kalorične ostanke. Njeno naročje mora biti široko za vsaj šest otrok naenkrat, poljub mora pozdraviti potolčeno koleno in ranjeno srce…in vse mora opraviti z dvema rokama.”

Angel je buljil v Boga. Bil je brez besed. “Dve roki?! Nemogoče! In to bo osnovni model? Povem ti, preveč delaš. Oddahni si malo in z delom raje nadaljuj jutri.” “Ne pride v poštev”, je nadaljeval Bog. “Saj sem že skoraj končal. In postaja mi zelo všeč. Ima funkcijo samozdravljenja in lahko dela tudi do osemnajst ur na dan.” Angel se je na hitro dotaknil modela. “Se ti ne zdi, da je na dotik preveč mehka?”, je vprašal Boga. “Ja, ko se je dotakneš je mehka”, se je strinjal Bog. “Vendar pa je hkrati tudi trpežna. Ne moreš si predstavljati kaj vse zmore”.

“Pa bo zmožna tudi misliti?”, je vprašal angel. Bog mu je odgovoril: “Ne samo, da bo zmožna misliti, lahko se bo tudi pogajala in pregovarjala.” Ko sta gledala v stvaritev, je angel nekaj opazil. Narahlo se je dotaknil njenega lica in rekel:”Ups …Bog, kaže da tukaj nekaj pušča. Sem ti rekel, da je material premehak in da hočeš preveč?”

“Angel, to ni napaka. Saj ne pušča. To je solza!”, ga je popravil Bog. “In čemu ji bo solza?«, ga je vprašal angel. “Na ta način bo izražala srečo, žalost in bolečino, ljubezen, razočaranje, osamljenost in ponos”, mu je odgovoril Bog. Angel je bil ves iz sebe. “Bog, ti si genij!”, je osupel zaklical. “Mislil si popolnoma na vse. Tale tvoja stvaritev je čudovita!”

In res je! Ženske smo čudovite! Vseh oblik, velikosti, barv, pa vendarle smo si med seboj tako zelo podobne. Prenesemo veliko bolečine, spopadamo se s problemi in v srcu nosimo veselje, ljubezen in srečo. Smejimo se, ko želimo kričati. Pojemo, ko želimo jokati. Jokamo, ko smo srečne in se smejimo, ko smo živčne.

Kot levinje se borimo za vse v kar verjamemo. Ne prenesemo nepravičnosti. Če vemo, da obstaja boljša razlaga, odgovor “NE” za nas ni sprejemljiv. Vse žrtvujemo za družino. S prestrašenim prijateljem gremo k zdravniku in ga vso pot tolažimo. Brezpogojno ljubimo. Jokamo, ko otroci ploskajo in navijajo za svoje prijatelje. Imamo moč, ki osupne moškega. Tudi Bog je to vedel, zato je najprej ustvaril Adama, saj se je bal, da mu bo Eva ukazovala, kakšnega moškega naj naredi.

Nastja

Nakupovalni seznam

Nakupovalni seznam

Kdorkoli je rekel, da denar ne more kupiti sreče, preprosto ni imel pojma, kam se odpraviti po nakupih. (B. Derek)

Rad nakupuješ?

Ko se sprehodiš po velikem nakupovalnem centru lahko vidiš ljudi, ki v nakupovanju neznansko uživajo. Nekateri v tem celo tekmujejo; več, ceneje, boljše. Meni nakupovanje predstavlja tedensko nočno moro, poznam pa tudi nekaj posameznikov, ki to opravilo preprosto sovražijo.

Ko sem ta teden sestavljala nakupovalni seznam, brskala po omarah in hladilniku, je moje misli zmotilo nekaj nepričakovanega. Nenadoma sem se zavedla, da se moram takoj odpraviti po nakupih, saj nujno potrebujem škatlo potrpežljivosti. Ali pa morda celo dve! Ne bi bilo slabo, če bi našla še zabojček strpnosti. Slišala sem, da se nekateri z njo ovijejo v hladnih večerih. Dobra ideja! Pred kratkim si je moja prijateljica namesto ličila na obraz nanesla prijaznost. Videti je bila božansko!

Ko mi zmanjka potrpežljivosti in strpnosti, opazim, da je nivo moje prijaznosti nizek. Moram jo najti, nujno jo potrebujem. Pravijo, da se dobi v različnih nežnih, pastelnih odtenkih. Ti so mi najljubši! In ko sem že zunaj, ko sem že tu sredi nakupovanja, lahko zamenjam tisto škatlo samovšečnosti, ki sem jo kupila na zadnji razprodaji. Zamenjala jo bom za veliko vrečko ponižnosti, za katero pravijo, da jo je lažje nositi in je prijazna do ljudi in okolja. Vsekakor bom poskusila!

Spotoma bom zavila še v popravljalnico in prosila, naj mi ponovno nastavijo smisel za humor. Na nekaterih mestih se ga je lotila rja in želim si, da bi spet deloval brezhibno. Pokukala bom še v trgovinico na vogalu in preverila, ali imajo še dobroto, ki so jo pred časom prodajali po zelo ugodni ceni. Sodelavki zelo pristaja in prepričana sem, da bo tudi na meni videti lepo.

Utrujena vendar zadovoljna si privoščim omamno dišečo kavo. In rogljiček. To je nagrada, saj je bilo moje nakupovanje več kot uspešno. Sedim in opazujem mimoidoče. Kaj kupujejo? Kaj je napisano na njihovem nakupovalnem seznamu? Pa na tvojem?

Nastja

Prihajajoče delavnice