Monthly Archives: November 2012

Živi

Živi

Ko je moj cilj preživeti, hodim po znani in varni poti. Ne zmenim se za sanje, možnosti in priložnosti, ki mi jih ponuja svet.

  • Ko pa se odločim, da bom živela, zvesto sledim stvarem, ki me veselijo, navdihujejo in vodijo tja, kjer se počutim najbolje.

Ko se trudim zgolj preživeti, so moji dnevi sivi, zlivajo se v neskončen niz dolgočasnih navad in vsakodnevne rutine.

  • Ko zares živim, se vsak moj dan začne s smislom, nadaljuje z namenom in konča s sklepom, da je bil to najboljši dan v mojem življenju.

Ko zmorem dan le preživeti, se mi ves svet kaže kot tragedija na obrabljenem odru, kjer igralci v strahu in brezvoljnosti, postopajo po škripajočih deskah in čakajo na konec.

  • Ko pa živim je moj svet velika arena, osvetljena z neštetimi reflektorji, ki mi razkrivajo skrivnosti tistega dne in me usmerjajo v raziskovanje in ustvarjanje.

Ko je moj edini cilj, da preživim še en dan, se vse vrti okoli mene. Sebičnost je ta dan glavna junakinja, preračunljiva gospodična, ki nerada dela usluge drugim in skrbno pretehta, kaj bo dobila v zameno.

  • Ko dan živim je moje edino veselje pomagati ljudem, jih poslušati in jim stati ob strani. Brez pričakovanj. Brez plačila. Celo brez zahvale.

Ko preživim še en siv in turoben dan, se trudim za preživetlje zgolj zato, da premagam vse, ki mi pridejo nasproti in ob koncu dneva zgrabim največjo nagrado.

  • Ko živim je moj dan kjub dežju sončen. Vesela in zadovoljna razdajam mir, razumevanje in ljubezen.

Ko uspem preživeti dan, usmerim vso energijo v preživljanje. Ne menim se za ljudi, živali ali naravo. Vsi so tu zaradi mene in mojih potreb, potreb po premagovanju osamljenosti, potreb po hrani in zraku.

  • Ko živim vidim lepoto vsepovsod. Ptice me s svojim petjem nežno prebudijo, sonce me objame s svojimi toplimi žarki, sosedov maček se prijazno podrgne ob moje noge in voznik v avtomobilu mi z nasmehom ustavi pred prehodom za pešce. Ta dan smo vsi eno. Ta dan smo vsi ljubezen.

Ko vse svoje moči usmerim v to, da preživim dan, me zanima le še to, kaj si drugi mislijo o meni.

  • Ko resnično živim sem srečna in hvaležna, da sem jaz – najboljša in edina različica sebe.

 

Nastja

Trenutek

Trenutek

Ta trenutek. Ta tukaj in zdaj. Ta ima odgovor na moje vprašanje. Ima modrost in razumevanje. Sedi in čaka. Potrpežljivo. Vedno.

Ta trenutek prav in narobe ne obstajata. Ta trenutek se odločim. Odvržem meč bolečine in pogumno stopim v objem Ljubezni.

Vdihnem ta čudovit trenutek. Neskončen kot vesolje. Čaroben kot utrip srca, ki ga čutim v sebi. To je trenutek, ki sem ga čakala. Trenutek, ko vse kriči “pojdi!”

V tem čarobnem trenutku ni meje med preteklostjo in sedanjostjo. Med vsemi in nobenim in enim. Sem samo jaz. In ta čarobni trenutek.

Ta trenutek je vse čarobno. Živi. In nič več. In nič manj. Samo sedaj. Ne morem mu zbežati. Se skriti in upati, da me ne najde. No, če se potrudim, ga lahko ignoriram. Ampak trenutek bo kljub temu vztrajal. Vabil me bo v svoj objem. Zakaj bi se mu upirala? Sem tukaj, ta trenutek. Ne prejšnji, ne naslednji. Točno ta. Ta čarobni trenutek, sedaj.

 

Nastja

Ženska in kreiranje sreče

Ženska in kreiranje sreče

Kaj toliko žensk ustavlja, da ne živijo svojih sanj? Da niso same ustvarjalke svojega življenja? Da pristajajo na manj kot zmorejo? In kaj je možno narediti, da bi živele na polno?

Skozi stoletja so različne religije in posledično družbe izvajale nadzor nad človeško seksualnostjo, da bi dobile oblast nad umom in duhom svojih pripadnikov. Ženski spol so proglasile za izrazito telesnega, pretirano čustvenega, neracionalnega, za vrsto, ki predstavlja grožnjo duhovnemu napredku moškega. Ženska zaradi svoje povezanosti s prvinskim, zemeljskim, naj ne bi bila sposobna spoznati boga, naj ne bi imela duhovnega potenciala. Sposobna je zgolj delati, rojevati in, če ravno tako nanese, še nuditi užitek. Konec koncev je zaradi svojega pokvarjenega karakterja kriva za izgon človeštva iz raja. Še sredi prejšnjega stoletja sta bila starša razočarana, če se je rodila deklica. Še danes rojevajo ženske tako dolgo otroke, dokler se paru ne rodi fant.

Takšna prepričanja zaklenejo življenjsko energijo, uklonijo duha, ukrotijo divjo žensko v večini pripadnic tega spola.

S Carlom Gustavom Jungom je nastal izraz kolektivno nezavedno. To je polje predstav, misli, znanja, simbolov, skratka pomenov, ki ljudi povezuje kot pripadnike neke kulture, celo kot pripadnike človeštva. In v tem kolektivnem nezavednem so iz zadnjih tisočletij premnogi zapisi o tem, kako malo je ženska vredna tako družini kot družbi. S tem občutkom se že rodijo, potem pa je dovolj že najnežnejša izkušnja nevrednosti v realnem življenju, in težave so tu. Ženske se vedno globoko v sebi čutijo, da niso dovolj dobre, dovolj lepe, dovolj pametne. In zato tudi nimajo pravice uživati, biti srečne.

Ključ do zadovoljnega, polnega življenja je lep odnos do sebe. Raziskave kažejo, da so ženske, ki se v svojem telesu počutijo udobno, lepo in privlačno, bolj zadovoljne, ljubeče in sprejemajoče. Njihova čustva so bolj uravnotežena, misli bolj jasne.

Možno je, da se ženske zavedajo, koliko lahko prispevajo, kako zelo lahko osrečijo svoje partnerje in družine, če so srečne. Možno je poznati tu in tam kakšno srečno žensko in imeti potrditev, da se da. Možno je biti res v stiku s svojimi občutki, znati reči, NE, tega nočem in DA, prosim, tega si želim. Možno se je postaviti za tisto, v kar verjamejo, kar cenijo, v to vložiti svojo energijo, zbrati somišljenike in spreminjati skupnost. Od znotraj in od zunaj. Možno je prebuditi svojo pravo naravo, uživati v vsakem vdihu in izdihu, v svojem telesu, v svojem partnerju, v delu, v druženju. In to tako zelo, da prostega časa sploh ne potrebuješ, saj si prosta.

Potrebno je očistiti lastno doživljanje sebe navlake, ki se je nabrala skozi leta življenja in skozi stoletja trpljenja. Tisti, ki nostite očala, vedo, kako drugače je gledati svet potem, ko stekla očistijo s pravo krpico. Tako čiščenje je potrebno narediti na steklih, skozi katera gledaš nase in na svet. S pomočjo dobre knjige, dobrega predavanja, dobre delavnice, dobrega mentoriranja. Privošči si jih.

Ana Miletić

Na dogodku Seksualnost – delavnica za ženske , se boste 24. in 25. novembra v Ljubljani, spoznale s svojo seksualnostjo, svojimi čustvi in sprejemanjem sebe.

 

Prijatelj

Prijatelj

Prijatelja sta se odločila prehoditi puščavo. Bilo je vroče, bila sta žejna. Vendar sta vztrajala. Hodila sta in hodila in nekje sredi puščave sta se skregala. Prišlo je tako daleč, da je prijatelj drugemu primazal konkretno klofuto. Tisti, ki je bil oklofutan je bil prizadet, vendar ni rekel besede. Zavil je malo s poti in v pesek napisal: “Danes me je najboljši prijatelj klofnil po obrazu.”

Hodila sta dalje in sredi puščave našla oazo. Odločila sta se, da se spočijeta in okopata. Tisti oklofutani se je nesrečno zapletel v močvirnato dno in se začel utapljati. A ga je prijatelj uspel še pravočasno potegniti iz vode. Ko si je nesrečnik malo opomogel je v skalo vklesal: “Danes mi je najboljši prijatelj rešil življenje.”

Prijatelju, ki ga je najprej oklofutal in mu potem rešil življenje nekaj ni bilo povsem razumljivo, zato je vprašal: “Klofnil sem te in s tem prizadel. To si napisal v pesek. Rešil sem te iz vode in to si vklesal v skalo. Zakaj?” In drugi mu je odgovoril: “Kadar nas kdo prizadene bi morali to zapisati v pesek, kjer lahko veter izbriše bolečino. In kadar kdo naredi nekaj dobrega za nas, bi morali to vklesati v skalo. Tak napis se nikdar ne izbriše.”

Človek bi potreboval veliko pokopališče, da bi zakopal vse napake svojih prijateljev. Neverjetno, kaj vse ti pravi prijatelj odpusti. Ker pravo prijateljstvo je nič drugega kot razumevajoča ljubezen.

Nastja

Kako se soočati s strahovi

Kako se soočati s strahovi

Vprašanje bralke:

Zanima me, kako se soočiti s strahom? S strahom pred smrtjo, iz katerega naj bi izvirali vsi drugi manjši strahovi? Kako se soočiti s strahom, ki je posledica neke travme (izpred več let) in kako s strahom, ki ni utemeljen?

Odgovor:

Dobro ste ugotovili, da vsi strahovi izvirajo iz strahu pred smrtjo, bolj natančno iz tega, da ne vemo, kdo smo. Občutki ogroženosti se tako tudi nabirajo skozi življenje in vedno bolj nas je vsega strah. Strahovi so zakladnica, celo življenje bežimo od njih, a skrivajo v sebi zaklad. Strahovi nas učijo ljubezni. Soočimo se z njimi tako, da gremo v sam dogodek, ki se ga bojimo in pogledamo, kaj se nam dejansko zgodi in kaj se iz tega učimo.

Vsak strah nas nečesa uči.

  • Strah pred smrtjo nas uči, da smo večni, da smo tukaj le na eni izmed postojank, da smo mnogo več, kot si lahko razumsko predstavljamo, smo življenje, smo ljubezen.
  • Strah pred izgubo nas uči, da smo vseskozi povezani z vsem, da si ne moremo nič lastiti, ampak vse preprosto je tako, kot je in vse je vseskozi prisotno. Dopuščamo, da se vse dogaja v ravnovesju in zaupamo, da imata duša in vesolje bolj čarobne načrte za nas, kot jih lahko določi razum.
  • Strah pred neuspehom nas uči, da smo uspešni že s tem, ko smo. Čista čarovnija smo vsak zase in nič več kot smo sami ne moremo doseči v življenju.
  • Strah pred neznanim nas uči, da ravno če dovolimo, da pride neznano v naše življenje, lahko pride čarovnija.

Zamiži in pojdi v času nazaj v vse travme, v katerih si čutila kakršnokoli ogroženost, in z zavedanjem večnosti, da je vse prav in vedno za vse poskrbljeno, dopusti da svetloba napolni dogodke s temi informacijami ter z odpuščanjem, sprejemanjem, hvaležnostjo, ljubeznijo. Začuti polnost. Začuti, kako s tem tudi izginjajo blokade v tvojem telesu in se vedno bolj odpiraš ljubezni.

Na zemlji ti bo še ostal kakšen strah, a ga sprejmi in tako boš to, kar si. Čista ljubezen v vseh svojih barvah.

Haris Omanović

Ste pred oviro, imate težave? Z nasveti vam pomagamo, kako jih preseči. 

Pišite nam na info@hisaradosti.com. 
V nekaj dneh objavimo članek z obširnim odgovorom na vaše vprašanje, s tem bomo pa pomagali še vsem drugim s podobnimi izzivi. Vnaprej se opravičujemo, če ne bomo mogli obširno odgovoriti vsem.

Na vprašanja odgovarja učitelj Theta healinga Haris Omanović

Kako najti mir v sebi

Kako najti mir v sebi

Vprašanje bralke:

Zanima me, kako najti mir v sebi?

Odgovor:

Mir v sebi najdeš tako, da sprejemaš in si hvaležna, za vse, kar moti tvoj mir. Vprašaj se, čemu dovoliš, da vpliva nate, in kaj ti v tvojem življenju ni všeč. Zavedaj se, da je vse prav, da je vse samo posledica preteklih dejanj in ne rabi biti vzrok za nadaljna. Vse vidi v pozitivni luči, vse je preprosto tako, kot je.

Mir v sebi najdeš tako, da se nehaš truditi in boriti. Kaj bi rada dosegla? Več kot sebe ne moreš doseči, ker je v tebi celo Vesolje. Ti si vesolje sama po sebi, čista čarovnija in božanskost. Sprejmi to, občuti, ljubi se in boš videla, da ne rabimo nič, samo Sebe.

Mir v sebi najdeš tako, da živiš v trenutku. Čuti vsak trenutek, čuti sebe, svoje telo. Bolj ko izboljšuješ čutenje, manj boš razmišljala, preprosto samo boš.

Haris Omanović

Ste pred oviro, imate težave? Z nasveti vam pomagamo, kako jih preseči. 

Pišite nam na info@hisaradosti.com. 
V nekaj dneh objavimo članek z obširnim odgovorom na vaše vprašanje, s tem bomo pa pomagali še vsem drugim s podobnimi izzivi. Vnaprej se opravičujemo, če ne bomo mogli obširno odgovoriti vsem.

Na vprašanja odgovarja učitelj Theta healinga Haris Omanović

Si upaš?

Si upaš?

Tvegaj. Govori resnico. Pojdi na zmenek z nekom, ki niti približno ni tvoja duša Dvojčica. Reci ne. Zapravi ves denar, ki ga imaš ta hip v denarnici. Ogovori naključnega sprehajalca. Bodi spontan. Reci ljubim te. Zapoj na ves glas. Smej se neumnim šalam. Jokaj. Oprosti. Povej nekomu koliko ti pomeni. Brez ovinkarjenja povej bedaku kaj si misliš o njem. Smej se dokler te ne zgrabijo krči v trebuhu. Živi Življenje. Ne obžaluj ničesar.


Nastja

Kako prepoznati svoje največje talente

Kako prepoznati svoje največje talente

Vprašanje bralke:

Zanima me, kako prepoznati svoje največje talente?
Hkrati me tudi zanima, kako dovoliti okolici, da živijo svoje sanje, brez da se vmešavaš?

Odgovor:

Naše življenje poteka na tak način, da delamo stvari, ki jih moramo in ki jih rabimo. Hodimo v šolo, službo, ker se to pričakuje in se mora. Celo življenje gledamo na življenje, kot da se je potrebno boriti, kot da moramo biti veseli, da sploh preživimo. Ko gledaš na življenje z zaupanjem, da imamo vedno vsega dovolj in bo vedno lepo, imaš možnost in omogočiš prostor za ustvarjalnost. Ta pride iz svobode in miru.

Zamiži in si predstavljaj, kako bi si uredila življenje, če izgubiš službo in če se ti znatno znižajo prihodki. Dobro je, da pogledamo najslabši možni scenarij in vidimo, da bomo še vedno srečni.

Zamiži in si predstavljaj, kaj bi delala, če bi imela toliko denarja, da ga ne bi mogla v celem življenju porabiti. Zapiši si te stvari in jih začni delati že zdaj. To si ti.

Svoje talente najdemo tako, da se osvobodimo vsega, kar mi nismo. Prepustimo se življenju in verjamemo, da bomo vedno srečni. Počnemo preprosto to, kar smo, v čemer uživamo. Niti ne rabiš to na začetku vedeti, stopničko in po stopničko greš in vedno bolj se ti odpirajo stvari, v katerih vedno bolj uživaš. Na tej poti pridejo na plano vse tvoje sposobnosti in talenti, ker lahko zasvetiš, šele ko si dovoliš.

Drugi ljudje so nam ogledalo in ko boš sama zadovoljna s svojim ustvarjanjem in sanjami, se ne boš toliko vmešavala v druge.

Haris Omanović

Ste pred oviro, imate težave? Z nasveti vam pomagamo, kako jih preseči. 

Pišite nam na info@hisaradosti.com. 
V nekaj dneh objavimo članek z obširnim odgovorom na vaše vprašanje, s tem bomo pa pomagali še vsem drugim s podobnimi izzivi. Vnaprej se opravičujemo, če ne bomo mogli obširno odgovoriti vsem.

Na vprašanja odgovarja učitelj Theta healinga Haris Omanović

Avtobiografija v petih kratkih poglavjih

Avtobiografija v petih kratkih poglavjih

I. Poglavje

Hodim po ulici. Na pločniku opazim ogromno luknjo. Padem vanjo. Izgubljena sem. Popolnoma nemočna. Da sem padla v to luknjo res ni moja krivda. Celo večnost traja, da najdem pot ven.

II. Poglavje

Hodim po isti ulici. Spet opazim tisto ogromno luknjo, ki zija na sredini pločnika. Delam se kot da je ne vidim. Ignoriram jo. Spet padem vanjo. Ne morem verjeti, da sem se spet znašla v tej isti luknji. Ni moja krivda, da sem tukaj. Spet preteče veliko časa, da se nekako izvlečem iz nje.

III. Poglavje

Spet hodim po isti ulici. Tam je tista velika luknja v pločniku. Vidim jo. Spet padem vanjo. Tako iz navade. Oči imam odprte. Dobro se zavedam kje sem. V luknji. In tukaj sem po svoji krivdi. Takoj zlezem ven.

IV. Poglavje

Hodim po tisti ulici. V pločniku je spet tista velika luknja. Izognem se ji.

V. Poglavje

Izberem si drugo ulico.

To je tudi moja zgodba. Poglavja so v resnici precej daljša, saj sem samo za plezanje iz luknje porabila veliko časa. Preveč. Preveč časa in preveč energije. Zato ti predlagam, da se ne bojiš zaviti na stransko pot, na tisto, ki je ne poznaš. Res bo lahko vijugasta, prašna in neoznačena. Svetujem ti, da odvržeš obrabljen zemljevid in stopiš na to novo, neznano pot! Pojdi, zaupaj svojim občutkom, ti so najboljši kažipot.

Njošul Khenpo je avtor avtobiografije, po kateri je povzeta zgornja zgodba.

Nastja

Opomnik za vsak dan

Opomnik za vsak dan

  1. Sam s sabo ravnaj kot si želiš, da drugi ravnajo s tabo. Bodi ponosen na to kar si. Nauči se biti sam sebi najboljši prijatelj, saj se velikokrat zgodi, da se zapleteš v past in postaneš sam sebi največji sovražnik.
  2. Največje ovire v življenju so ovire v tvoji glavi. Skrb ne bo nikdar spremenila končnega rezultata. Ko izgubiš razlog za nadaljevanje tistega kar si začel, moraš najti razlog za ponoven začetek.
  3. Včasih se je treba lotiti zadeve kljub temu, da se tega bojiš. Zberi pogum in se odrini naprej. Čudeži se dogajajo takrat, ko vložiš enako količino energije v svoje sanje in svoje strahove.
  4. Prostor kjer je vse mogoče je v tebi – najdi ga! Začne se s sanjami. Če sanjam dodaš zaupanje se rodi prepričanje. Temu dodaj predanost in že imaš cilj tam nekje na obzorju. Z vložkom aktivne energije vse to postane del tvojega življenja. Odločenost plus čas in sanje in že imaš resničnost.
  5. Ne štej stopnic na stopnišču, naredi prvi korak! Ta je navadno najtežji. Vendar pa je vsak naslednji vedno lažji. In z vsakim korakom si bližje tistemu kar iščeš.
  6. Ne vračaj se v preteklost, tam ni nič novega! Sprejmi kritiko, odpusti si in pojdi naprej. Naj stari problemi ostanejo tam kamor sodijo – v preteklosti. Osredotoči se na naslednji korak. Zavestno se loti te naloge, saj tukaj avtomatizem odpove.
  7. Ne glede na to, kako zapletene so bile stvari včeraj, imaš možnost, da se danes izkažeš boljše! Ne pričakuj, da se bo to zgodilo takoj in ne obupaj. Bitka, ki jo biješ ti bo dala novih moči in novih spoznanj. Nauči se. Ne predaj se.
  8. Ne pozabi živeti! Z vsem srcem verjemi v svoje sanje in vztrajaj na poti, ki pelje do cilja. Sreča in uspeh sta rezultat tveganih a premišljenih odločitev. Zmoreš, zato zapusti cono udobja in začni živeti.
  9. Ti si ti in pika. In drugi so lahko samo to kar so. Včasih bi bil rad kipar in iz ljudi izklesal tisto obliko, ki si jo želiš; kar si predstavljaš, potrebuješ, ljubiš … po čemer hrepeniš. To pa je v nasprotju z realnostjo. Pokaži ljudem okrog sebe, da jih imaš rad prav take kot so, z lastnostmi, ki jih naredijo unikatne. In ne pozabi tega pokazati tudi sebi.
  10. Dihaj. Včasih si dovoli in ne počni nič drugega. Ustavi se kadar potrebuješ odmor, zahvali se za vse kar imaš in bodi ljubezen.

Nastja

Prihajajoče delavnice