Monthly Archives: Marec 2012

Duhovni nauki Avatarja

Duhovni nauki Avatarja

 

Kako najpreprosteje opisati pomen besede Avatar?

V skladu s tradicionalno modrostjo starodavnih indijskih naukov je Avatar Božansko Bitje, ki se spusti iz Transcendentalne sfere, da bi na Zemlji ponovno vzpostavilo mir in harmonijo. Avatar je poosebljenje Najvišjega Bitja, ki se na našem planetu pojavi v človeški ali živalski obliki. Ko ljudje s svojimi dejanji škodujemo Materi Naravi, Avatarji na svetu ponovno vzpostavijo karmično ravnovesje in nam pokažejo, kako se lahko vrnemo nazaj v višje sfere.

Knjiga leta 2012: Duhovni nauki Avatarja je bila tudi naša nagrada na Facebooku, in sicer na tej povezavi >>

V knjigi Duhovni nauki Avatarja nam avtor Jeffrey Armstrong pojasni pravi pomen besede Avatar in razloži, zakaj so ta bitja v današnjem svetu pomembna. Avtor knjige črpa iz Vedskih duhovnih tradicij Indije, ki izhajajo tudi izpred več kot petnajst tisoč let, in bralcem pojasni, na kakšen način sodobne kulture, ki pripovedujejo o Avatarjih, razkrivajo njihove globoke in poučne zgodovinske korenine. V jedru teh naukov se skriva spoštovanje vsega življenja in ideja, da smo mi vsi del istega Najvišjega Bitja, ter da se lahko vsakdo odpravi nazaj domov v Božanskost.

Star  indijanski poglavar  je v času “trgovanja z materjo Zemljo” jasno opozoril belega človeka na njegov pohlep z zdaj že dobro znanim izrekom: “Šele ko bo zastrupljena zadnja reka, ko bo poginila zadnja riba in ko bo posekano zadnje drevo, boste spoznali, da denarja ne morete jesti.”

Če upoštevamo trenutne družbene, gospodarske, okoljske in politične nemire, ki so prisotni povsod po svetu, so nauki Avatarja sedaj pomembni bolj kot kdaj koli prej. Prav v trenutnem obdobju, ki ga zaznamujejo pohlep po denarju, premajhen posluh za sočloveka in  prekomerno izkoriščanje naravnih virov, pa so ti duhovni nauki neprecenljivi. Ni naključje, da se Avatar pojavlja ravno zdaj.

Obdobje, v katerem se nahajamo, zaznamuje velika moč, ki smo jo ljudje pridobili z razvojem znanosti in tehnologije, to moč pa včasih uporabljamo na neodgovoren način ter brez vsakršne skrbi za posledice  izrabljamo neobnovljive naravne vire  in uničujemo okolje.

Poglavja v knjigi so zelo posrečena mešanica modrosti  in  analogij  iz  sodobnega  sveta. Takšna  zmes  bralcu  daje občutek, da ne bere le suhoparnih in eksotičnih modrosti  iz  neke  zaprašene preteklosti, temveč da se te  enako močno nanašajo tudi na njegovo lastno doživljanje sveta danes. V tem duhu so obdelani številni vidiki  življenja, ki nam jih je sodobni  svet deformiral  in podredil svojemu stalnemu pohlepu po dobičku.

Knjiga  Duhovni nauki Avatarja vas bo popeljala na pot odkrivanja skrivnosti, ki vam bodo pomagale, da živite čim bolj v skladu s svojo  pravo naravo in da jo tudi poosebljate. Navdihnila vas bo, da s pomočjo večjega zavedanja realnosti,  globljega medsebojnega sodelovanja  in večje integritete rešujete osebna, lokalna in globalna vprašanja ter da se trudite naš planet v brezhibnem stanju ohranjati za prihodnje generacije.

Nekdo, ki prečka cesto mojega življenja

Nekdo, ki prečka cesto mojega življenja

Veliko razlogov je, zakaj v svojem življenju srečamo določene ljudi. Nekateri ostanejo le bežni znanci, statisti v filmu, brez kakšne opaznejše vloge. Nekateri pridejo, da povzročijo nemir in težave. Z nekaterimi se zbližamo, tako na duhovnem, kot fizičnem nivoju. Nekateri nas ljubijo. Spet drugi pridejo z namenom, da nas nekaj naučijo. Včasih si zelo želimo ostati z nekom, pa se izkaže, da se je le sprehodil skozi del našega življenja. Vsekakor pa je vredno razmisliti, zakaj smo to osebo srečali; mogoče nam v tistem trenutku pokaže pot naprej proti našemu cilju, ki ga nosimo skritega globoko v podzavesti.

Ko se nekdo pojavi v našem življenju z namenom, pride zato, ker smo sami takrat tako želeli. Prišel bo kot asistent, ki nam bo pomagal skozi labirint misli in želja, ki nas bo vodil in podpiral. Prišel bo z razlogom. Njegov cilj bo jasno določen; pomagati pri reševanju določenega problema. Ko bo opravil svojo nalogo bo preprosto odšel, brez posebnega razloga.

Včasih lahko ta oseba umre, včasih ponikne v anonimnost. Včasih splet okoliščin zahteva, da nas tavajoče zapusti. S tem samo želi, da se postavimo na svoje noge, dvignemo glavo in sami nadaljujemo po začrtani poti. V tem trenutku se moramo zavedati, da nam je bila ta oseba poslana, da nam pomaga izpolniti naša pričakovanja, ničesar pa ne more narediti namesto nas. Stvar moramo vzeti v svoje roke in delovati.

Včasih pa v naše življenje vstopajo ljudje, ki ostanejo z nami le kratek čas. Njihovi motivi so pogosto skrbno načrtovani ampak brez natančne povezave z našim življenjskim ciljem. Če so stvari naravnane pozitivno, nam prinašajo mir, smeh in zadovoljstvo. Pokažejo nam nove dimenzije življenja, kadar smo v njihovi bližini z nami delijo veselje in radost. To veselje pa traja le kratek čas. Odidejo naprej in nas pustijo same. Niso pripravljeni stopiti iz svojih udobnih čevljev in z nami hoditi po kamniti poti. Vendar pa je bil čas, ki so nam ga posvetili neprecenljiv, saj so nas naučili nekaj novega. S temi novimi spoznanji moramo nadaljevati pot. Če je namenjeno, da se s to osebo še kdaj srečamo, se bomo zagotovo srečali.

Težje pa je prepoznati osebe, ki so nam bile poslane kot življenjski sopotniki. To so osebe, ki nas naučijo tistih življenjskih naukov in resnic, na katerih mora temeljiti naša čustvena inteligenca. Sprejemajo nas takšne kot smo, ne obsojajo nas in nas nimajo namena izkoristiti. Čutijo nekakšno povezanost z nami. Naša naloga pa je, da se odzovemo na učenje, da sprejmemo nauk, brezpogojno ljubimo to osebo in naučeno vgradimo v ostala razmerja in življenjska področja. Pravijo, da je ljubezen slepa, pravo partnerstvo pa jasnovidno.

Bodimo hvaležni za ljudi, ki smo jih in jih bomo v svojem življenju še srečali, ki so nas in nas bodo učili in poslušali. Postali smo boljši, ker nam je nekdo, nekje, nekdaj ponudil roko prijateljstva in objem ljubezni.

Nastja

Strpnost in odgovornost

Strpnost in odgovornost

Strpnost. Imam se za dokaj strpno osebo, ki se trudi razumeti ljudi, drugačne od sebe in spoštovati njihove navade in mnenja brez da bi jih sodila. Ali jim solila pamet. Ker ima vsak to pravico. Vendar pa me moti, da še vedno marsikdo misli, da ima prav samo on/-a in se vsi drugi motimo. Dobro, jaz zase vem da imam prav vendar s tem ne izključujem možnosti, da imaš prav tudi ti, čeprav imaš drugačno mnenje. In zaslužiš si, da se tudi tvoje mnenje spoštuje.
Nihče nima pravice kritizirati ali ogrožati tvojega načina življenja. Ali mojega. Ali kateregakoli drugega.

Kot najvišje razvita bitja smo seveda odgovorni tudi za okolje. In kot najvišje razvitim bitjem nam je do sedaj uspelo okolje tudi najbolj uničiti, kar se še vedno nadaljuje. Sprašujem se, kje je tu strpnost ljudi do okolja? Saj vendar vsi vemo, kaj je danes glavni faktor onesnaževanja okolja. In potem se gremo raznoraznih dobrodelnih organizacij, ki pa vemo, da nimajo nekega pravega učinka, razen tega, da se potem počutimo manj krive ker smo se vsaj površinsko potrudili. Darujemo evro za lačne otroke v Afriki, medtem ko približno polovico svetovnega pridelka žitaric pokrmimo živini, da bi lahko uživali njihovo meso. Varčujemo z vodo, medtem ko se lahko s količino vode, porabljene pri proizvodnji 1 kg mesa, celo leto vsak dan tuširamo. Če kdo v tem vidi strpnost, naj mi, lepo prosim, razloži. Jaz namreč tu vidim bolj nestrpnost, tako do živali, kot do sočloveka. (In izgovor, da potrebujemo živalske beljakovine za preživetje mi tu ne zdrži, saj vendar vsi še predobro vemo za sojine beljakovine, prav tako kot je dobro znano dejstvo, da za proizvodnjo 1 kg mesa potrebujemo od 7 do 16 kg žitaric ali soje.)

Pred kratkim mi je nekdo očital hladnost med nekim oglasom, kjer so prikazovali koščene afriške otročke. Vendar pa oseba, katera mi je očitala hladnost, in podpira oglaševano dobrodelno organizacijo, podpira tudi mesno industrijo. Saj vendar soja služi po vsem svetu kar v 90% za krmo živalim! In dotična osea seveda zapravi več denarja tedensko na podpiranju mesne industrije, kot pa nameni denarja tej organizaciji. S tem, da je oseba zelo inteligentna in razgledana, vendar si tu zatiska oči.

Zdi se mi prav bizarno, da me še vedno 80% ljudi s katerimi se pogovarjam vpraša po razlogih za vegeterijanstvo. Hmmm … ena stvar ki nam je vsem skupna je ta, da naj bi se po najboljših močeh trudili zmanjšati onesnaževanje okolja. Znanstvene raziskave so nedvomno pokazale, da je današnja masovna vzreja živali glavni krivec za odmiranje gozdov ter za globalno segrevanje. Klimatske spremembe pa bodo zadele nas vse, prav tako kot naše otroke. Mar to ne pomeni, da sem na nek način bolj strpna do otrok mesojedcev, kot so ti sami do svojih otrok in celo sami do sebe? Saj so namreč emisije toplogrednih plinov, ki izvirajo iz živinoreje, večje kot izpusti celotnega svetovnega prometa! (Iz študije FAO, organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih).

Zase nikdar nisem trdila, da sem pretirano odgovorna oseba. Vendar pa sem vesela, da nisem odgovorna za podpiranje najbolj škodljive in krute industrije na tem svetu. Do soljudi in do živali. In ko mi naslednjič nekdo po dolgi prhi očita neodgovornost do okolja, me ima da osebo resnično pošljem …nekam. Pa gre moja strpnost. Jebiga. In res se mi ne da vsakič že 15 let razagat, zakaj sem vegi. Ko da so ljudje res tolk nevedni. Yea right.

Petra Derenčini

X0X0 za objem

X0X0 za objem

Objem je navadno izmenjava pozitivne energije med dvema ali več osebami. Je oblika dotika, ki izraža povezanost. V današnji družbi trpimo zaradi raznoraznih vrst pomanjkanja in zadržkov. Dotik in objem sta tik pred izumrtjem. Stroji so danes nepogrešljivi na vsakem koraku – osebni računalnik je neverjetno priročno orodje, saj zmore skoraj vse. Ampak s tem izgubljamo nekaj pomembnega in skrivnostnega, kar nas ljudi loči od strojev. Čutenje, sočutje, strast.

Ni težko razumeti, da ima vsako živo bitje močno čustveno potrebo po dotiku – moški, ženske, otroci. Celo naši domači ljubljenčki!

Sami smo. Vsak ujet v svoje telo. In če hočemo preživeti, se moramo povezati z drugimi, potrditi svoj obstoj in zadovoljiti svoje potrebe.

Dotik je osnovni stik, ki nas poveže z drugim energijskim telesom. Dotik je posebna izkušnja s katero jaz čutim tebe, ti čutiš mene in skupaj čutiva svet. Koža je kot antena, ki sprejema dražljaje zunanjega sveta. Z dotikom se zbližamo, povežemo, pripadamo.

Res je, poljub je zelo intimna stvar, objem pa lahko podelimo vsakomur, kjerkoli in kadarkoli. Vdihnimo, razprimo roke in objemimo! Objemimo močno in prelijmo svojo pozitivno energijo pomešano z brezpogojno ljubeznijo na drugega.

Ne ozirajmo se na to kar pravijo mnogi, da je objemanje za mevže in sentimentalneže. Ni res! Ne samo, da deluje proti stresu , znižuje krvni tlak in umirja srčni utrip, zmanjšuje tudi možnosti obolenja srca.

Nekaj božjega je v naših prstih, dlaneh in rokah. To je moč s katero ljubeče skrbimo za druge, moč s katero dajemo in prejemamo, je prijaznost, nežnost, varnost in pripadnost, je moč neskončne ljubezni, ki jo lahko ljudje delimo s preprostim dotikom, z iskrenim objemom.

Nastja

Narava te takoj nagradi

Narava te takoj nagradi

Narava te takoj nagradi. Pobral sem nekaj smeti v gozdu in za nagrado so mi pot prečkale štiri srne, ena od njih je bila še čisto majhna. Naslednji dan poberem nekaj smeti ob jezeru in takoj dobim prelep let račjega para.

Ko nekaj daš, nekaj dobiš tudi nazaj. Izmenjava je vedno. Narava je polna energije in ko ji daš svojo energijo, takoj dobiš odgovor. Nagradi te in še bolj vzame v svoj objem. S tem količina energije raste obema. Tako je tudi med ljudmi, ko nekomu nekaj daš in potem ko nekaj dobiš nazaj, oba rasteta, vsi rastemo.

Ne obsojajmo. S tem poskrbimo za še več negativne energije in praznine v ljudeh. Ljudje še sami sebe ne čutijo, zato tudi ne čutijo narave. Njihovo dejanje je samo posledica tega, kar so. Če obsojaš, daješ moč temu. Če vse gledamo z ljubeznijo in smo dober zgled, bo kmalu drugače. Ljudje se spreminjamo, vse se spreminja.

Hari Om

Vrtnica

Vrtnica

Nekdo je nekoč rekel: “Lahko se pritožuješ, da ima vrtnica trnje ali pa se veseliš ob dejstvu, da ima trnje take lepe cvetove.”

Najstniki so kot vrtnice – eno izmed najlepših božjih stvaritev; nežna in občutljiva bitja obdana s trnjevim oklepom. Za nas starše je navkljub ljubezni in razumevanju, nemalokrat težko prebiti ta oklep in se povezati z najstnikovo notranjo lepoto.

Da bodo vrtnice ohranile svojo vitalnost in se uspešno branile pred različnimi težavami, je pomembno, da jih ustrezno negujemo. Vrtnarske rokavice, gnojilo in veliko ljubezni in naše vrtnice bodo najlepše v soseski. Da bi lahko uživali v družbi naših najstnikov si moramo straši nadeti rokavice čustvene moči, starševske zrelosti in brezpogojne ljubezni, ki nas bodo ščitile pred trni strahov, sovražnosti in jeze, ki pokukajo iz našega najstnika, kadarkoli je ogrožena njegova osebnost.

Naše rokavice pa morajo biti ravno pravšnje debeline. Velikokrat se nam namreč zgodi, da se preveč zaščitimo pred zbadljivkami, nemogočim vedenjem in neskončnim seznamom “pametnih” pripomb našega najstnika. Pravi izziv se je sredi bitke z našim najstnikom spomniti, da je trnje s katerim se je obdal, njegov ščit, ki ga varuje pred nevarnostjo sveta odraslih, v katerem išče svoje mesto. Želja po samostojnosti, nagajivi hormoni, jeza in razni dražljaji iz okolice so le nekateri dejavniki, ki otežujejo že tako težko življenje najstnika.

Starši smo mu dolžni stopiti naproti. Srečajmo se z njim nekje na pol poti in mu ponudimo prostor, spodbudo, ljubezen in razumevanje. Možnost majhnih, a zanj pomembnih odločitev, mu bo utrdila samozavest, spoznal bo načela in vrednote, na katerih temelji pošten svet odraslih. Počasi, korak za korakom bo stopal proti vratom, ki se mu odpirajo v svet odraslih, zato ga poslušajmo, kadar se na križišču sprašuje, kam, zakaj desno in ne levo. Ne zaslišujmo ga, ne kaznujmo za vsako malenkost, naj ve, da smo tukaj, pripravljeni pomagati, svetovati in skupaj z njim razmišljati o stvareh, ki se mu zdijo pomembne.

Vsekakor pa ne sme pozabiti, da smo starši tisti, ki postavljamo osnovna pravila. In ta pravila morajo spoštovati. Ne smemo dopustiti, da plevel preraste naše vrtnice in jih zaduši s svojo agresivnostjo.

Skozi čas bomo starši hvaležni za vsak trn, kljub razočaranjem, ki smo jih bili deležni. Naš najstnik se bo s pravilno vzgojo, rednim zalivanjem z ljubeznijo, škropivi proti plevelu in pravilnim prirezovanjem, razcvetel v najlepšo vrtnico, ki nam bo v ponos in veselje.

Nastja

Morska zvezda

Morska zvezda

Starec se je vsako jutro ob zori odpravil na sprehod. Prehodil je že lep delček obale, ko je zagledal fantiča, ki je pobiral majhne morske zvezde in jih metal nazaj v morje. Ko ga je starec dohitel, ga je vprašal, zakaj to počne. Fantič mu je razložil, da vsako noč morje naplavi morske zvezde na obalo, ki pa jih jutranje sonce s toplimi žarki posuši in te umrejo.

“Ampak obala je dolga več kilometrov in na njej je nešteto morskih zvezd”, pripomni starec. “Čemu ves ta trud, mladi mož?,” ga vpraša. “Pojdi se raje igrat s prijatelji. Nobene razlike ne bo, če boš zmetal v morje nekaj morskih zvezd, še
vedno jih bo vsaj nekaj sto umrlo na vročem soncu,” modruje starec. Fantič pa ljubeče pogleda morsko zvezdo, ki drži v roki. Z vso močjo jo vrže daleč v zavetje morskih valov. Pogleda starca in reče: “Razlika … velika razlika bo za to morsko zvezdo, ona bo preživela!”

Vse bolj pogosto se v tem norem času dogaja, da se trudimo le preživeti in ne živeti. Kot posamezniki se v družbi bojujemo za lasten obstoj, skrbimo za lastne potrebe in se redko kdaj ozremo čez ograjo svojega ega. Nimamo volje in časa, da bi se poleg reševanja svojih težav ubadali še s čim drugim. Čemu? Kakšna bo razlika, če bom poslušal nekoga, ki ima probleme, če mu ne morem pomagati, saj še svojih težav ne morem rešiti. Kakšna bo razlika, če bom odstopil sedež starki na avtobusu? Saj sem tudi jaz utrujen, bil sem v službi. Kaj bodo brezdomcu čevlji, če niso več moderni?

Zgodba o morski zvezdi nam ponuja vsaj dve dragoceni življenjski lekciji;

Pokaži, da je namen tvojega bivanja na tem planetu deliti ljubezen, pomagati , enostavno biti.
Vsem res ne moreš pomagati, nekomu pa lahko tvoja pomoč spremeni življenje.

Z delovanjem v pravi smeri boš pozitivno vplival na ljudi okrog sebe. Kot pravi latinski izrek:
Verba docent, exempla trahunt (besede učijo, zgledi vlečejo)!

Nastja

Razpis za delovno mesto STARŠ

Razpis za delovno mesto STARŠ

Delodajalec: otrok
Delojemalec: starš; mama, mamica, matka, očka, ati, fotr

Opis del in nalog:

  • Zaposlitev za daljše obdobje
  • Timsko delo, polno izzivov v težavnem okolju
  • Odlične komunikacijske in organizacijske sposobnosti
  • Deljen delovni čas, nadure, vikendi, 24 urna dosegljivost
  • Občasno potovanje v oddaljena mesta za potrebe športnih tekmovanj ali taborov v naravi
  • Potni stroški se ne povrnejo
  • Zaželene izkušnje z dostavo

Odgovornosti:

  • Do konca življenja
  • Neobčutljivost na nesramno odgovarjanje in sovražno nastrojenost
  • Zmožnost večkrat na dan »se ugrizniti v jezik«
  • Odlična fizična pripravljenost, dobra kondicija, zaželeni maksimalni pospeški
  • Tehnična podkovanost predvsem na področju popravljanja igrač, koles in igralnih konzol
  • Vsaj osnovno znanje šivanja, menjanja zadrg in krpanja hlač
  • Izpit iz prve pomoči
  • Izvrstno znanje na področju koordinacije različnih dogodkov predvsem v popoldanskem času,
  • obvladovanje koledarja kot celote in točnost
  • Organizacijske sposobnosti; vabila, kulinarične spretnosti, zabavanje gostov različnih
  • starostnih skupin
  • Upati na najboljše in biti pripravljen na najslabše
  • Prevzemanje popolne odgovornosti na vseh področjih kar pomeni tudi na področju
  • vzdrževanja čistoče oseb in prostorov

 

Možnosti za napredovanje:

  • Ta možnost ne obstaja
  • Delo je enako več deset let, brez možnosti pritožbe, usposabljanja in obnavljanja veščin

Predhodne izkušnje:

  • Tečaji za to delovno mesto še niso napisani
  • Izkušnje iz vseh ostalih področij mogoče predstavljajo majhno prednost

Plača in nadomestila:

  • Obveznost plačila je na strani delojemalca
  • Mesečna stimulacija »delodajalcu«, bonusi in nagrade v obliki žepnine, ki jo krije delojemalec
  • Vzdrževanje »delodajalca« vsaj osemnajst let, navadno tudi dva do tri krat toliko
  • Po smrti delojemalca se vsa preostala sredstva razdelijo med »delodajalce«

Prednosti:

  • Neskončne možnosti osebne rasti kljub temu, da delovno mesto ne nudi ugodnosti kot so
  • plačan dopust, zdravstveno zavarovanje, pokojninski sklad ali delnice z dobrim donosom
  • Brezplačni objemi
  • Nešteto lepljivih poljubčkov
  • Iskrenost besed
  • Veselje in smeh

Naj se rodim mami, ki je bolniška sestra, šivilja, perica, kuharica, učiteljica, angel in svetnica, vse v
enem in očetu, ki je vodnik, vzornik in najboljši prijatelj. Bil bi najbogatejši otrok na svetu!

Nastja

Prihajajoče delavnice